Če je bilo nekoč povsem običajno, da je delavec podpisal pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in v podjetju ostal do upokojitve, to zdaj postaja prava redkost, kar pa ni nujno slabo.
V ameriški poslovni reviji Forbes so pred dnevi pisali, da so tako imenovane dosmrtne službe, ko bi vse življenje ali velik del tega ostali na istem delovnem mestu, preteklost. Kot razloge za to navajajo:
- globalizacijo in z njo povezane številne možnosti, ki niso več krajevno omejene,
- spremembo trga dela: več dinamike in negotovosti,
- nove oblike zvestobe, saj zaposleni bolj kot podjetjem postajajo zvesti ljudem, s katerimi delajo,
- drugačna in predvsem višja pričakovanja po neprestanih izzivih in uživanju v delu.
V pozabo tone tudi zaposlitev za nedoločen čas
Takšne službe preteklost postajajo tudi v Sloveniji, pritrjuje strokovnjakinja za kadrovski menedžment Mojca Bernik. Zaradi spreminjanja pogojev zaposlovanja in načina organiziranja ter večje raznovrstnosti se na trgu dela pojavljajo različne prilagodljive oblike dela.
To vpliva tudi na spremembo oblik zaposlovanja. Zaposlitve za nedoločen čas bolj ali manj zamenjujejo prilagodljive oblike zaposlovanja, ki omogočajo hitro ustvarjanje novih delovnih mest in rešujejo brezposelnost, navaja Bernikova. Prevladujejo:
- zaposlitve za določen čas,
- zaposlitve s krajšim delovnim časom,
- samozaposlitve.
Varna prihodnost ali možnost izbire
Takšne oblike zaposlovanja pogosto ne prinašajo nič dobrega, temveč zgolj ekonomsko-socialne težave, povezane z načrtovanjem varne prihodnosti, navaja Bernikova. A na drugi strani to pomeni več svobode in večjo možnost izbire.
Delodajalcu medtem več prilagodljivosti omogoča:
- lažje prilagajanje spremembam na trgu,
- lažjo izbiro različnih profilov kadra,
- lažje odpuščanje.
A po drugi strani obstajajo pasti tudi zanje, predvsem kar zadeva prekinitev ustaljenega toka dela ob menjavi zaposlenega. Slaba stran je tudi manjša pripadnost "prilagodljivega" delavca organizaciji, v kateri je zaposlen.
Batagelj: Kroženju kadra nisem najbolj naklonjen
Zaradi narave dela, ki zahteva sezonske delavce, se prilagodljivim oblikam zaposlovanja direktor Postojnske jame Marjan Batagelj ne more izogniti. Takšne oblike zaposlitve sicer vidi bolj kot nujno zlo, saj se mu tako imenovanje kroženje kadra zdi bolj kroženje slabih ljudi, ki se niso najbolje izkazali.
Kot delodajalec si bolj želi "čvrste ekipe, ki je lojalna in čuti pripadnost podjetju, kar pa je mogoče le, če zaposleni čutijo varnost". Batagelj še dodaja, da službe za nedoločen čas omogočajo osebnostni razvoj kadra.
Pliberšek: Monotonost ubija osebnostni razvoj
Kroženju kadra pa je naklonjen direktor podjetja MIC Celje. Franci Pliberšek je namreč prepričan, da delavci potrebujejo izzive in možnosti napredovanja. Če tega zaposleni ne dobijo znotraj podjetja, bodo verjetno iskali drugje.
"Stanje na trgu se spreminja, mladi potrebujejo nove izkušnje in izzive. Menim, da se z različnimi delovnimi izkušnjami osebnost bolj razvija, monotonost pa ni dobra za nikogar," je prepričan Pliberšek.
Od kandidatov za zaposlitev Pliberšek sicer pričakuje, da bodo v podjetju ostali najmanj od pet do sedem let, sicer nima smisla, da sploh začnejo, saj traja dve leti, da se sploh ujamejo na položaju. Najdlje pa naj bi se zaposleni na istem delovnem mestu zadržal od 10 do 12 let.
3
