Ponedeljek, 19. 11. 2018, 14.56
5 let, 11 mesecev
Kdo so poraženci in zmagovalci lokalnih volitev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,67
3
Največji zmagovalec letošnjih lokalnih volitev so posamezne skupine volivcev in samostojni kandidati za župane. Te tako imenovane neetablirane stranke in skupine so že skoraj enakovredne uveljavljenim strankam na levi in desni skupaj. "To je glavno sporočilo," poudarja Andraž Zorko iz Valicona in dodaja, da ta trend traja že nekaj let.
Na tokratnih lokalnih volitvah težko govorimo o zmagovalcu med političnimi strankami. Velika večina do zdaj izvoljenih županov je kandidirala s pomočjo skupine volivcev oziroma so bili samostojni kandidati. Te skupine so dobile tudi tretjino mandatov v mestnih oziroma občinskih svetih.
Zakaj uspevajo skupine volivcev, ne pa stranke
Skupaj so osvojile že blizu polovice glasov, zdaj so na 44 odstotkih, medtem ko so na prejšnjih volitvah osvojile skupaj 40 odstotkov glasov. Tako so "že skoraj enakovredne strankam na levi in desni skupaj," pravi Andraž Zorko in poudarja, da je to glavno sporočilo teh volitev. "Ta trend traja že nekaj let."
Zorko si to razlaga s tremi dejavniki:
- v majhnih občinah je precej lažje uspeti brez podpore etabliranih strank (126 občin ima manj kot pet tisoč volivcev),
- na lokalni ravni prevladujejo lokalni problemi, ki so bližje ljudem, kot so nekaj kilometrov asfalta, otroško igrišče, vrtec in podobno, zato je logično, da na lokalni ravni te skupine prevladujejo, ker bistveno bolje poznajo te probleme,
- splošno nezaupanje v etablirane stranke, čemur smo bili priča že na državnozborskih volitvah.
Največ županov osvojila SLS, a kljub temu poraženka
Med strankami je medtem največ županskih mandatov v prvem krogu dobila Slovenska ljudska stranka. To je stranka, o kateri se po lokalnih volitvah govori kot o zmagovalki. A tokrat po Zorkovem mnenju o tem kljub uspehu ne moremo govoriti.
"Tokrat je na neki način poraženka, v primerjavi z volitvami pred štirimi leti je prejela deset tisoč glasov manj za svetnike. Še vedno pa je prejela več glasov kot na državnozborskih volitvah, na parlamentarnih volitvah bi s tem rezultatom prišli do petih, šestih mandatov," pravi Zorko.
Kot stranka je SLS v slovenskem prostoru poseben primer, neki hibrid med etabliranimi in neetabliranimi strankami. Stranka namreč že osem let ni več v parlamentu, medtem ko ji na lokalnih volitvah - predvsem na ruralnem območju in v manjših občinah - uspeva.
"Da ji na državni ravni ne uspe preboj, je razlog predvsem v vodenju stranke v zadnjih desetih letih po umiku Janeza Podobnika. Najhujše je bilo, ko je predsednik stranke kandidiral na evropskih volitvah in se pustil izvoliti v evropski parlament," navaja Zorko.
Največji poraženci na levi sredini
Največ svetniških mest je medtem med strankami osvojila SDS, ki je v primerjavi z lokalnimi volitvami leta 2014 osvojila 27 tisoč glasov več, kar je dobrih 30 odstotkov več. Skupaj je desna sredina osvojila več glasov kot pred štirimi leti, analizira Zorko.
Stranke, ki so zadnja štiri leta vodile vlado, so izgubile 50 tisoč glasov na lokalni ravni.
Največji poraz je medtem doživela leva sredina, pravi. "Stranke, ki so zadnja štiri leta vodile vlado, so izgubile 50 tisoč glasov na lokalni ravni. Če prištejemo še LMŠ, Levico in Bratuškovo, je to še vedno minus 15 tisoč glasov. Bolj ko na levi sredini stranke razpadajo na več strank, manjšo podporo imajo na lokalnih volitvah," zaključuje Zorko.
3