Veste, kdaj je treba pretočiti vino?

Sistem bi bil avtomatiziran in voden z osebnim računalnikom, opravljal pa bi klasične analize vina, kot so merjenje žvepla, titracijskih kislin, nepovretega sladkorja in alkohola. "Z Jako sva želela idejo uresničiti v okviru projektne naloge, a se to ni realiziralo. Oče ni verjel v idejo, zbal se je za svoje naprave. Idejo sva zato opustila," se spominja Martin Blazinšek, ki je letos poskusil srečo skupaj s prijateljema in diplomantoma Fakultete za elektrotehnike (FE), Jako Ogorevcem in Primožem Zajcem. S sistemom Enolyse so postali zmagovalci start:clouda 2013.

Enolyse = enology + analyse Potem ko vinogradnik s pridnimi trgači potrga grozdje, zažene sistem Enolyse – tega je mogoče priklopiti na obstoječe posode za vino (cisterne) –, ki prek internetne povezave ali GPRS-signala pošilja podatke o fermentaciji na oddaljen strežnik, t. i. oblak. Z Enolyse, katerega ime si je ekipa sama izmislila, sestavljata pa ga dve besedi, enology in analyse, vinogradnik spremlja dogajanje v cisterni, sistem pa ga prek elektronske pošte ali SMS-sporočila obvešča o približevanju koncu fermentacije, kdaj je treba pretočiti vino in drugih spremembah.

Izid načrtovan za junij 2014 Izhajali so iz (največje) težave vinogradnika: trgatve, najbolj stresnega časa za vinogradnika, časa pomembnih procesov, kot je fermentacija mošta: "Če vinogradnik ni pozoren na proces fermentacije, gre marsikaj narobe. Vinogradnik ima lahko slabo letino. Prišli smo do točke, ko lahko zaznamo, kdaj je konec fermentacije in kdaj je treba pretočiti vino." Vzporedno razvijajo mobilno aplikacijo. Če bo šlo vse po načrtih, jo bodo v širšo uporabo ponudili junija prihodnje leto.

"Proizvodnja vina ni samo fermentacija, ampak celoletni proces" Ker pa je fermentacija vezana le na jesen, se postavlja vprašanje, za kaj se še lahko uporablja aplikacija Enolyse. Vinogradniki začnejo ob začetku novega vinogradniškega leta pisati dnevnik, Enolyse pa bi lahko ponudila pisanje v elektronski obliki tako z zapisi na spletni strani kot tudi aplikaciji. "Proizvodnja vina ni samo fermentacija, ampak celoletni proces," pravi Blazinšek. Eden od ciljev trojice je tudi oblikovati matematični model tega procesa, s katerim bi vinogradnik leto pozneje glede na razmere predhodnega leta razmere simuliral in si ustvaril napoved nove sezone. Želijo si razviti celovit sistem za nadzor proizvodnje vina, s senzorji po vinogradih, s katerimi bi lahko spremljali tudi vremenske razmere.

Ker vsi trije prihajajo s FE, težav s programiranjem, merilno tehniko in drugimi področji niso imeli: "Bolj smo potrebovali pomoč s področja vinarstva." Pri tem sta jim svetovala dr. Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije in prof. dr. Tatjana Košmerl z Biotehniške fakultete. Prav z njo so se ta teden dogovorili za zamrznitev večje količine mošta na –20 stopinj Celzija, kar jim bo omogočilo izvajanje testov pod budnim očesom strokovnjakov tudi po koncu sezone trgatev.

Merijo na vinarske dežele Aplikacija ne bo brezplačna: "V mislih imamo sistem, v sklopu katerega bi strojni del vinogradnik plačal s kavcijo. S tem bi pokrili stroške izdelave, sledila bi mesečna naročnina." Poudarja, da je primerna za vsakega vinogradnika, a merijo na večje vinogradnike. "Vprašanje cene je, koliko denarja so pripravljeni dati najmanjši vinogradniki. Naš sklep je, da bi bili temu bolj naklonjeni družinski vinogradniki," meni. Teh je v Sloveniji več kot 2.000. A Slovenija je premajhen trg, pravi, zato jim Francija, Amerika, Južna Afrika in Avstralija predstavljajo "obljubljene" dežele.