Sobota, 2. 5. 2020, 19.05
4 leta, 5 mesecev
V senci epidemije priprave na prelomno vesoljsko misijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,54
Nosilna raketa Falcon 9 s kapsulo za človeško posadko Crew Dragon
V času, ko so oči sveta uprte v boj z epidemijo novega koronavirusa, se v ozadju dogajajo intenzivne priprave na začetek novega obdobja človeškega raziskovanja vesolja. Za 27. maj je namreč napovedana težko pričakovana in dolgo načrtovana prva izstrelitev rakete podjetja SpaceX s človeško posadko. Vesoljska misija bo prelomna še z enega vidika: ameriški astronavti bodo po letu 2011 in upokojitvi legendarnega plovila Space Shuttle v Zemljino orbito znova leteli z izstrelišča v ZDA.
Predvidoma 27. maja ob 20.32 po lokalnem času bosta v Zemljino orbito z izstrelišča v vesoljskem centru Kennedy v ZDA poletela astronavta Doug Hurley in Bob Behnken.
Veterana ameriške vesoljske agencije Nasa bosta planet zapustila v plovilu Crew Dragon (Zmaj), pritrjenem na nosilno raketo Falcon 9. Oba je izdelalo ameriško podjetje SpaceX.
SpaceX je leta 2002 ustanovil velepodjetnik Elon Musk, ki ga svet pozna tudi kot ustanovitelja znamke električnih avtomobilov Tesla.
Na kocki je ogromno
Misija Demo-2, katere podrobnosti je ameriška vesoljska agencija Nasa razkrila na spletni tiskovni konferenci v petek, bo v primeru uspešne izvedbe zadnji korak do polne operativnosti podjetja SpaceX tudi za prevoze človeških posadk, ne le tovora.
To je za Združene države Amerike izjemnega pomena, saj kljub temu, da veljajo za eno od glavnih velesil na področju raziskovanja vesolja, že skoraj desetletje nimajo lastnega transporta za astronavte, temveč najemajo sedeže v ruskih plovilih Sojuz.
Izstrelitev 27. maja bo zgodovinska tudi zato, ker nanjo zaradi ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa ne bo povabljena zainteresirana javnost, temveč le izbrani predstavniki medijev.
Najprej v orbito, nato pa do Mednarodne vesoljske postaje
Misija Demo-2 se bo začela z izstrelitvijo Falcona 9. Prva pogonska raketa se bo po doseženi določeni višini ločila od plovila, izvedla obračalni manever in se vrnila ter pristala na ploščadi, ki bo predvidoma sredi oceana.
Kapsula z astronavtoma Crew Dragon bo medtem nadaljevala dvig v orbito. Njen končni cilj bo Mednarodna vesoljska postaja (ISS), ki jo bo Crew Dragon dosegel po dveh do 48 urah po izstrelitvi.
Astronavta Doug Hurley (levo) in Bob Behnken (desno). Hurley je znan po tem, da je pilotiral vesoljsko plovilo Space Shuttle na njegovi zadnji misiji leta 2011.
Čas prihoda na ISS bo zelo odvisen od tega, kje v orbiti bo Mednarodna vesoljska postaja v času izstrelitve. Ni namreč izključeno, da se ta ne bi zamaknila za nekaj minut, ur ali celo dni.
Astronavta Hurley in Behnken se bosta na Mednarodni vesoljski postaji pridružila odpravi 63, ki tam opravlja raziskovalno delo, in na ISS ostala od enega pa do skoraj treh mesecev. Časovnica obiska ISS še ni natančno določena.
Nasa in SpaceX dopuščata možnost, da bo izstrelitev v primeru neugodnega vremena prestavljena na katerega od poznejših razpoložljivih terminov konec maja ali v začetku junija.
Ko bosta astronavta na krovu kapsule Crew Dragon zapustila Mednarodno vesoljsko postajo, bosta s pomočjo manjših pogonskih raket izvedla manever iztirjenja iz Zemljine orbite in začela padati proti Zemlji.
Ob vstopu v ozračje bosta razprla padala in pristala v Atlantskem oceanu. Od njunega odhoda z ISS do stika z morsko gladino bo minilo največ 24 ur.
Misija Demo-2 bo z vidika vidika zahtevnosti pravzaprav zelo rutinska. Njen namen sicer ni postavljati mejnikov, temveč dokazati, da SpaceX in Nasa lahko sodelujeta tudi pri misijah s človeško posadko.
Preberite tudi:
