Ponedeljek, 20. 1. 2020, 4.00
4 leta, 10 mesecev
Propad spektakularne elektrarne prihodnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,01
9
Sončna elektrarna Crescent Dunes bi morala proizvajati toliko elektrike, da bi lahko napajala bližnje mesto Sparks, ki se lahko po številu prebivalcev primerja z Mariborom. Sparks mora elektriko danes dobivati od drugod, saj v elektrarni Crescent Dunes ni več nikogar, temveč se je spremenila v veliko pokopališče ogledal.
Sredi puščave v ameriški zvezni državi Nevada od aprila lani samo še za okras stoji več kot dva kilometra široko polje velikanskih ogledal, med njimi pa se 165 metrov visoko pod nebo pne betonski obelisk, katerega vrh je nekoč svetil kot reflektor. Gre za sončno elektrarno s solarnim stolpom Crescent Dunes, v katero so Američani vložili okroglo milijardo dolarjev, a je na račun hitrega napredka tehnologije, hude tehnične okvare in slabega upravljanja elektriko proizvajala manj kot štiri leta.
Crescent Dunes Solar Energy Project je bila ob dokončanju gradnje leta 2013 s 165-metrskim stolpom in več kot 10 tisoč ogledali največja elektrarna tega tipa na svetu.
Gre za tako imenovani solarni stolp (ali sončni stolp), pri katerem sistem pomičnih ogledal oziroma heliostatov sončne žarke koncentrira v osrednjem zbiralniku na vrhu solarnega stolpa.
Toplota, ki pri tem nastaja, segreva staljeno sol, ki kroži po notranjosti stolpa. Vroča staljena sol med potovanjem skozi rezervoarje z vodo ustvarja paro, ta pa poganja turbino (ali turbine), ki proizvaja elektriko.
Kljub temu, da ustvarjajo "čisto" elektriko, gredo solarni stolpi iz istega razloga kot vetrne elektrarne v nos marsikateremu okoljevarstveniku, saj zaradi njih umirajo ptice. V ZDA so leta 2016 ocenili, da zaradi solarnih stolpov v Kaliforniji vsako leto umre do 6.000 ptic, ki po nesreči prečkajo koncentrirane sončne žarke. Osebje, ki dela v teh sončnih elektrarnah, je poročalo, da ptice dobesedno pogoltne ogenj. Vrhovi solarnih stolpov se sicer lahko segrejejo do kar 550 stopinj Celzija.
Velika prednost takšne sončne elektrarne je, da lahko elektrika v njej nastaja tudi ponoči in takrat, ko je oblačno, saj se staljena sol ohlaja zelo počasi.
Kje je elektrarna Crescent Dunes:
Zastarela takoj, ko je začela delovati
Snovalci elektrarne pri pridobivanju kar 737 milijonov dolarjev vrednega posojila vlade ZDA za začetek gradnje Crescent Dunes težav tako rekoč niso imeli.
Cena megavatne ure elektrike, pridobljene s solarnim stolpom, je bila leta 2011, ko jim je bilo odobreno financiranje, še skoraj za polovico nižja od alternative, torej elektrike iz fotovoltaičnih panelov (vir: Bloomberg).
Gradnja elektrarne Crescent Dunes je stala skoraj okroglo milijardo ameriških dolarjev. Ob vladnem denarju sta v solarni stolp blizu 200 milijonov dolarjev vložili še podjetji SolarReserve, ki je tudi prevzelo nadzor nad projektom gradnje elektrarne, in pa ameriško energetsko podjetje NV Energy, ki bi bilo 25 let po začetku delovanje elektrarne Crescent Dunes tudi edini kupec njene elektrike.
Septembra 2015, ko je elektrarna Crescent Dunes končno prejela zeleno luč za začetek proizvajanja električne energije, je bilo stanje na trgu sončne energije že precej drugačno. Tehnološki napredek na področju fotovoltaike je bil izreden in takšna elektrika je bila že cenejša od tiste, pridobljene s solarnim stolpom.
Ne le, da je bil solarni stolp Crescent Dunes že od začetka torej cenovno neprimerljiv z alternativo, elektrarna se tudi nikoli ni niti približala projicirani nazivni moči 110 megavatov. Njeno najbolj plodno leto je bilo 2018, ko je v povprečju delovala s približno 22 megavati moči, dosegla pa je le okrog 40 odstotkov pričakovane proizvodnje.
Oktobra 2016 se je v elektrarni zgodila še resna okvara opreme - odkrili so, da je puščal rezervoar s staljeno soljo. Crescent Dunes zaradi tega ni deloval kar osem mesecev do julija 2017.
Na začetku lanskega leta se je že zdelo, da bo elektrarna vendarle začela delovati bolj učinkovito, saj so bile januarske, februarske in marčevske številke glede na ista obdobja v preteklih letih zelo dobre. Aprila je nato sledil preobrat: podjetje NV Energy, edini kupec električne energije iz elektrarne Crescent Dunes, je odpovedal pogodbo.
Okrog elektrarne se je nato spletla prava (sodna) drama. NV Energy pogodbe z nekdaj partnerskim podjetjem SolarReserve, ki upravlja Crescent Dunes, ni smel prekiniti vse do avgusta 2019. Takrat je nadzor nad elektrarno prevzelo ameriško ministrstvo za energijo, ki pa ga je SolarReserve nato tožil, poroča Bloomberg. Elektrarna medtem sameva, tam že več mesecev ni zaposlen nihče več. Spletna stran SolarReserve je nedosegljiva.
To je za razliko od Crescent Dunes razmeroma uspešni ameriški Ivanpah, druga največja sončna elektrarna na svetu, ki temelji na solarnem stolpu. Največja je v Maroku .
Kljub propadu Crescent Dunes solarni stolpi še zdaleč niso odpisani, pravzaprav je ravno obratno
Kakšna bo dokončna usoda Crescent Dunes, še ni znano. Solarni stolpi v zadnjem času sicer pridobivajo veljavo, saj se tehnologija izboljšuje in postaja učinkovitejša ter hkrati cenejša.
V nasprotju z alternativo, torej sončnimi elektrarnami, ki temeljijo na fotovoltaičnih panelih oziroma na tako imenovanih sončnih celicah, so solarni stolpi privlačni predvsem zato, ker omogočajo shranjevanje energije v toplotni obliki in zato lahko pokrivajo potrebe po električni energiji tudi takrat, ko jih klasična sončna elektrarna ne more.
Sončne elektrarne, ki v solarnem stolpu koncentrirajo sončne žarke, so leta 2017 predstavljale zgolj 2 odstotka vseh solarnih energetskih kapacitet na svetu. Ta delež se bo v prihodnjih letih najverjetneje povečal, saj takšne elektrarne trenutno gradijo v 23 državah. Najbolj zmogljiva, ki že nastaja, bo v prihodnosti stala v Dubaju (na fotografiji njen solarni stolp). Njena nazivna moč bo 700 megavatov, imela pa bo tudi dovolj kapacitete za 15-urno proizvodnjo elektrike, ki ne bo odvisna od sonca.
Preberite tudi:
9