Srdjan Cvjetović

Četrtek,
17. 1. 2019,
14.04

Osveženo pred

5 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,30

2

Natisni članek

Natisni članek

CERN Higgsov bozon fizika fizika delcev prihodnost LHC jedrska fizika Ženeva raziskave svetovni splet

Četrtek, 17. 1. 2019, 14.04

5 let, 10 mesecev

Evropa noče Kitajcem kar tako prepustiti primata v raziskavah fizike delcev

Trkalnik za fizikalne raziskave: CERN ne bo dovolil, da bi imeli Kitajci daljšega

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,30

2

CERN, FCC | Nov trkalnik FCC, ki ga načrtuje CERN, bo omogočal trke subatomskih delcev pri do zdaj neuresničljivih hitrostih in energijah. | Foto CERN

Nov trkalnik FCC, ki ga načrtuje CERN, bo omogočal trke subatomskih delcev pri do zdaj neuresničljivih hitrostih in energijah.

Foto: CERN

Načrti laboratorijev CERN za gradnjo novih subatomskih superprevodnih pospeševalnikov bodo ohranili njihovo vodilno svetovno vlogo pri iskanju odgovorov na nekatera temeljna vprašanja o svetu, v katerem živimo.

V okolici Ženeve pod švicarskim in francoskim ozemljem je umeščen največji stroj na svetu. Veliki hadronski trkalnik (Large Hadron Collider) je del laboratorijev CERN, ena od njihovih glavnih nalog pa je iskanje in preučevanje (predvsem novih) subatomskih delcev.

Trenutno poteka nadgradnja tega izjemnega in edinstvenega sistema, ki mu napovedujejo vsaj še 15 let življenjske dobe.

Novice CERN: odkrili dva nova delca iz družine barionov

Kitajci razvijajo svoj superprevodni supertrkalnik

Novembra lani pa so Kitajci napovedali, da bodo leta 2022 začeli graditi svoj trkalnik, ki bo še večji od CERN-ovega. Tudi njihov CEPC (Circular Electron Positron Collider) bo namenjen fizikom, ki iščejo nove še manjše elementarne delce, a napovedujejo, da bo lahko dosegel do petkrat večje energije pospeševanja, kot jih ima LHC, in da bo pospeševalna pot kitajskega trkalnika približno štirikrat večja.

Odkritje Higgsovega bozona v CERN je odprlo nove raziskovalne poti v fiziki delcev. Na fotografiji: britanski fizik Peter Higgs, ki je računsko napovedal obstoj novega elementarnega delca in doživel njegovo eksperimentalno potrditev. | Foto: Reuters Odkritje Higgsovega bozona v CERN je odprlo nove raziskovalne poti v fiziki delcev. Na fotografiji: britanski fizik Peter Higgs, ki je računsko napovedal obstoj novega elementarnega delca in doživel njegovo eksperimentalno potrditev. Foto: Reuters

Krožni predor za pospeševanje delcev pospeševalnika LHC ob Ženevskem jezeru ima namreč obseg 26,7 kilometra, medtem ko bo kitajski CEPC obsegal več kot 100 kilometrov.

CEPC naj bi predvidoma uporabljali deset let (od tega prvih sedem let izključno za ustvarjanje Higgsovega bozona), nato pa v istem podzemnem predoru začeli graditi nov SPPC (Super Proton Proton Collider).

V iskanju teorije vsega

Odgovora iz Švice, kjer je sedež CERN, nismo čakali dolgo: FCC (Future Circular Collider) bo imel prav tako obseg okrog sto kilometrov.

V okolici Ženeve pod švicarskim in francoskim ozemljem je umeščen največji stroj na svetu. Veliki hadronski trkalnik (Large Hadron Collider) je del laboratorijev CERN, ena od njihovih glavnih nalog pa je iskanje in preučevanje (predvsem novih) subatomskih delcev. | Foto: CERN V okolici Ženeve pod švicarskim in francoskim ozemljem je umeščen največji stroj na svetu. Veliki hadronski trkalnik (Large Hadron Collider) je del laboratorijev CERN, ena od njihovih glavnih nalog pa je iskanje in preučevanje (predvsem novih) subatomskih delcev. Foto: CERN

Omogočil bo trke subatomskih delcev (elektron-pozitron, proton-proton, ion-ion, elektron-proton in elektron-ion) pri do zdaj neuresničljivih hitrostih in energijah (do sto teraelektronvoltov), zato bo v njem lahko okrog sedemkrat več znanstvenikom zanimivih dogodkov, kot jih omogoča zdajšnji LHC. Morda tudi trki med Higgsovimi bozoni, ki so zdaj še povsem zunaj našega dosega.

Krožni predor za pospeševanje delcev pospeševalnika LHC ob Ženevskem jezeru ima obseg 26,7 kilometra (modra črta), načrtovani nov pospeševalnik FCC pa bo imel obseg sto kilometrov (rdeča črta), | Foto: CERN Krožni predor za pospeševanje delcev pospeševalnika LHC ob Ženevskem jezeru ima obseg 26,7 kilometra (modra črta), načrtovani nov pospeševalnik FCC pa bo imel obseg sto kilometrov (rdeča črta), Foto: CERN

Znanstveniki verjamejo, da jim bo nov, večji in močnejši trkalnik približal odgovore na vprašanja o temni snovi, manjkajoči masi v vesolju in jih morda celo pripeljal do nove teorije nastanka vsega, ki bi odpravila zdajšnja neskladja med gravitacijo in kvantno teorijo.

Marko Mikuž, fizik
Novice Marko Mikuž: Pri takšni fiziki drugih možnosti in priložnosti, kot je CERN, preprosto ni! #intervju

Več kot 1.300 znanstvenikov in strokovnjakov z več kot 150 univerz, iz raziskovalnih ustanov in sodelujočih podjetij z vsega sveta je dobrih pet let sodelovalo pri oblikovanju ta teden predstavljenega konceptnega dokumenta, v katerem so predstavili več izvedbenih možnosti.

Pri razvoju koncepta novega trkalnika FCC je sodelovalo več kot 1.300 znanstvenikov, raziskovalcev in strokovnjakov z več kot 150 univerz, iz raziskovalnih ustanov in sodelujočih podjetij z vsega sveta. | Foto: CERN Pri razvoju koncepta novega trkalnika FCC je sodelovalo več kot 1.300 znanstvenikov, raziskovalcev in strokovnjakov z več kot 150 univerz, iz raziskovalnih ustanov in sodelujočih podjetij z vsega sveta. Foto: CERN

Sledil bo še boljši, še večji – in še dražji

Gradnja trkalnika FCC, ki ga bo deloma financirala tudi Evropska komisija prek projekta Horizon 2020, bo v prvi fazi, ki jo nameravajo končati do leta 2040, vredna okrog devet milijard evrov. Večji del tega denarja bo namenjen gradnji predora pod dvema državama, za kar so namenili pet milijard evrov.

Naslednja faza predvideva gradnjo še boljšega FCC do konca petdesetih let tega stoletja, za kar bodo namenili dodatnih 15 milijard evrov.

Novice Pod Teksasom zakopana nesojena prihodnost znanosti

Superprevodnost in razvoj materialov, ki jo omogočajo, je ključnega pomena za učinkovitost trkalnikov, a tudi v medicini, računalništvu, elektroniki in številnih drugih panogah. | Foto: CERN Superprevodnost in razvoj materialov, ki jo omogočajo, je ključnega pomena za učinkovitost trkalnikov, a tudi v medicini, računalništvu, elektroniki in številnih drugih panogah. Foto: CERN

Higgsov bozon odprl nove razsežnosti fizike

Odkritje Higgsovega bozona v CERN-ovih pospeševalnikih je odprlo novo pot za raziskovalce na področju fizike delcev, zato je preučevanje lastnosti tega novega in zelo neobstojnega delca postalo ena od glavnih prioritet tovrstnih raziskav.

Novice Potrdili odkritje delca, ki bi lahko bil Higgsov bozon

Še vedno pa znanstveniki iščejo odgovor na vprašanje, kako so potekali prvi trenutki vesolja in sveta, v katerem živimo, ter iz česa je vse narejeno, a to niso edina vprašanja, na katera so že našli ali še iščejo odgovore v laboratorijih CERN.

Cern
Novice Nov zgodovinski trenutek za znanstvenike v Cernu

Več kot le iskanje novih delcev

Zahtevne naprave in gradnje za raziskave fizike delcev namreč navdihujejo nove koncepte, ustvarjalnost in vrhunske tehnologije, od katerih imajo korist tudi druge znanosti.

Tehnologije ohlajanja (čim bližje absolutni ničli) so ključne za učinkovitost tako zdajšnjega kot bodočega trkalnika subatomskih delcev. | Foto: CERN Tehnologije ohlajanja (čim bližje absolutni ničli) so ključne za učinkovitost tako zdajšnjega kot bodočega trkalnika subatomskih delcev. Foto: CERN

Ti dosežki najdejo svojo pot v številne primere rabe, ki imajo pomemben učinek tudi na gospodarstvo in družbo v celoti. Verjetno je najbolj znan "stranski produkt", ki je nastal prav v laboratorijih CERN, svetovni splet, brez katerega si življenje danes težko predstavljamo.

Svetovni splet
Novice Osamosvojitveno leto 1991: čas, ko je zaživel svetovni splet
Tim Berners-Lee
Novice Na katere pasti interneta prihodnosti opozarja njegov oče?

Prvi prototip dipolnega magneta za bodoči trkalnik FCC v raziskovalni organizaciji CERN | Foto: CERN Prvi prototip dipolnega magneta za bodoči trkalnik FCC v raziskovalni organizaciji CERN Foto: CERN

Kaj je pravzaprav CERN

CERN je evropska organizacija za jedrske raziskave s sedežem v Ženevi in raziskovalnimi lokacijami na obeh straneh švicarsko-francoske meje med jurskim gorovjem in Alpami.

Novice CERN dobil prvo generalno direktorico

V članstvu CERN je 22 držav (21 evropskih in Izrael), Slovenija pa je ena od treh pridruženih članic na poti do polnopravnega članstva.

Novice Slovenija hitreje do članstva v CERN

Med dodatnimi petimi državami, ki so pridružene članice, je tudi nekaj neevropskih, status opazovalca pa imajo Evropska unija, Japonska, ruski Združeni inštitut za jedrske raziskave v Dubni pri Moskvi, Ruska federacija, Unesco in Združene države Amerike.