Potrdili odkritje delca, ki bi lahko bil Higgsov bozon

"Ko smo odkrili elektron pred več kot sto leti, smo izvedeli, kakšna je sestava atomov, kako delujejo elektromagnetne sile, danes pa, ko smo odkrili nekaj, kar je zelo podobno Higgsovem bozonu, pa vemo, od kod prihaja masa in razumemo precej več o našem vesolju," je o pomenu odkritja dejal Borut Kerševan z Instituta Jožef Štefan.

Poudaril je, da gre za najpomembnejše odkritje v zadnjih dveh desetletjih.

"Včasih se pustite od fizikov presenetiti tudi v pozitivnem smislu"

"Kar lahko povemo, je, da smo našli nov delec, da je ta delec bozon, in da v okviru tega, kar smo bili zmožni že preiskati, ustreza lastnostim Higgsovega bozona iz standardnega modela," je preko Skype povezave povedal vodja slovenske skupine raziskovalcev v Cernu Marko Mikuž. Mikuž sicer pričakuje dokončno potrditev identitete delca v roku treh ali štirih let, a dodaja, da bi končna potrditev lahko prišla že prej. "Včasih se pustite od fizikov presenetiti tudi v pozitivnem smislu," je povedal.

Slovenija sicer ni članica Cerna, kljub temu pa Slovenci že 30 let sodelujemo pri njegovih raziskavah. Projektu Atlas se je Slovenija pridružila junija 1996, v njem pa je sodelovalo okoli deset slovenskih znanstvenikov in okoli pet članov podpornega osebja.

"Res je neverjetno, da se je to zgodilo v času mojega življenja"

"Res je neverjetno, da se je to zgodilo v času mojega življenja," je po predstavitvi najnovejšega odkritja v zvezi s Higgsovim bozonom dejal Peter Higgs in obenem čestital vsem udeležencem pri tem, kot je sam poimenoval odkritje, "izjemnem dosežku". Higgs, ki jih šteje 83, je sicer prvi predlagal idejo o tem bozonu leta 1964.

"Mslim, da ga imamo. Se strinjate?"

Direktor Cerna Rolf Heuer je dejal: "Kot navaden državljan bi rekel: Mislim, da ga imamo. Se strinjate?". Ob tem je dodal, da dokler je to nedvomno mejnik z "globalnimi vplivi", je tudi začetek veliko obseženješega raziskovanja in preučevanja. "Mislim, da smo lahko zelo, zelo optimistični," je bil še navdušen Heuer.

Delo, ki so ga opravili s pomočjo detektorja Atlas je predstavila vodja 3000-članske ekipe, Fabiola Giannotti. Potrdila je odkritje novega bozona, ki "ustreza opisu teorije Higgsovega bozona". Masa novega delca je okoli 125-126 gigaelektronvoltov (GeV), so sporočili iz Cerna. Higgsov bozon je ključen za razumevanje vprašanja, zakaj ima snov maso, ki skupaj z gravitacijo predmetom daje težo.

Rezultati so "zelo močni, zelo trdni"

Joe Incandela, vodja skupine, ki je delovala s pomočjo detektorja CMS za iskanje novih delcev, pa je v uvodu je povedal, da so podatki dosegli raven verjetnosti za potrditev odkritja. Rezultati so "zelo močni, zelo trdni", je dejal. Še vedno pa ne morejo potrditi, da je odkriti delec res prav Higgsov bozon, znan tudi pod imenom božji delec.

Rezultati, označeni kot predhodni, sicer temeljijo na podatkih, zbranih v letih 2011 in 2012. Podatki iz leta 2012 pa so še predmet analize.

Zanesljivost je že pri CMS skupini dosegla zelo visoko stopnjo (4,9 sigma), a so jo pri projektu Atlas uspeli dvigniti še na višjo raven (5 sigma).

Le eden od bilijona trkov v trkalniku proizvedel Higgsov bozon

Kot je pojasnil fizik Joe Lykken, je Higgsov bozon, imenovan po škotskem fiziku Petru Higgsu, podoben energetskemu polju, ki daje maso predmetom, vendar tako rekoč takoj razpade na druge delce. Poleg tega bo le eden od bilijona trkov v trkalniku proizvedel Higgsov bozon. "To je precej huje, kot iskati iglo v senu," je dejal Lykken in dodal, da skupaj z drugimi fiziki komaj čaka rezultate iz Evrope.

Teorija o obstoju Higgsovega bozona se je prvič pojavila v 60. letih prejšnjega stoletja, pomembna pa je za standardni teoretični model, ki pomaga razumeti šest delcev, ki sestavljajo vesolje.