Telefon Huawei P9: Evolucija mobilne fotografije in modni dodatek, ki vam ga bo sosed zavidal

Razvoj pametnih telefonov je danes zelo hiter. Tehnologija, ki je še pred letom dni veljala za napredno, je danes malodane zastarela. To še posebej velja za najboljše predstavnike proizvajalcev. 

Apple svoje paradne konje vsako leto opremi s kakšnim posebnim bonbončkom (letos na primer s 3D touch), Samsung je kot plakat s tisoč reklamami in v svoje telefone natlači vse, kar je na voljo, od najmočnejših komponent in številnih bolj ali manj uporabnih funkcij (vodoodpornost) naprej, Google pri svojih Nexusih stavi na najčistejšo različico Androida in spodobne komponente po sprejemljivi ceni, potem pa so tu še številni kitajski proizvajalci, ki si skušajo na močno konkurenčnem trgu izboriti svoj kos pogače predvsem z nižjimi cenami.

Kitajci počasi odkrivajo Slovenijo

Do zdaj pri nas sicer niso bili močno zastopani, a to se počasi spreminja. Pri slovenskih operaterjih boste še vedno zaman iskali visokoleteče Xiaomije in cenovno ugodne Meizuje, že kar nekaj časa pa lahko posežete po izbranih modelih Huaweia, sicer tretjega največjega proizvajalca pametnih telefonov na svetu.

Kitajski proizvajalci telefonov so se počasi začeli pojavljati tudi na našem trgu. Foto: Andrej J. Pirnat

Nedavno smo v roke dobili njihovega najnovejšega predstavnika P9. Ta je najmočnejši predstavnik Huaweievega nabora, na voljo pa je v treh izvedenkah: v klasični različici, ki smo jo imeli na testu, večjemu P9 Plus, ki se po zadnjih informacijah uradno ne bo prodajal v Sloveniji, in različici Lite z nekoliko okleščenimi tehničnimi specifikacijami.

Dizajnerska mojstrovina, ki je daleč od cenene kitajske robe

Že na prvi pogled je jasno, da telefon ni cenena kitajska roba, ampak izjemno dovršena naprava, v izdelavo katere je bilo vloženega veliko trdega dela in pozornosti. Po oblikovnih linijah precej spomni na svojega predhodnika P8, ki mu marsikdo očita kopiranje iPhona, a danes si vsi proizvajalci telefonov med sabo "sposojajo" oblikovne elemente.

Tudi ko aparat primemo v roko, občutek kakovosti ne zbledi. Tanko ohišje z rahlo zaobljenimi robovi je namreč sestavljeno iz brušenega aluminija in stekla, dizajn pa je zelo sodobno minimalističen in daje občutek, kot da ga je zasnoval kakšen modni oblikovalec in ne skupina računalničarjev. 

Huawei P9 je prava dizajnerska mojstrovina. Foto: Andrej J. Pirnat

Na hrbtni strani (odlična postavitev) najdemo še izjemno odziven in natančen bralnik prstnih odtisov, ki je mišljen predvsem kot varnostni ukrep za odklepanje telefona, lahko pa ga uporabimo tudi kot sprožilec fotoaparata, za sprehajanje po fotogaleriji (s potegi levo in desno) ali celo za dvig slušalke. Nekoliko nerodno je na dnu ohišja postavljen le ubogi zvočnik, ki ga pri gledanju videov ali igranju iger dostikrat nehote prekrijemo z roko in posledično od njega nimamo kaj dosti. Uporaba slušalk je zato pri tem početju obvezna.

Huawei želi prepričati modno ozaveščene uporabnike

Nedavno smo se na predstavitvi telefona v Beogradu pogovarjali tudi Huaweievim regionalnim direktorjem, odgovornim za področje naprav, Jackyjem Zhaom, ki nam je zaupal, da želijo s sodobnim oblikovalskim pristopom vzbuditi predvsem pozornost pri mlajših, modno ozaveščenih generacijah, ki na telefone ne gledajo zgolj iz tehničnega vidika, temveč tudi stilističnega. Oziroma povedano drugače, kot na še en (sicer precej bolj funkcionalen) modni dodatek.

Takšno razmišljanje vsekakor pozdravljamo tudi mi. Že res, da mora biti v prvi vrsti naprava predvsem funkcionalna in kakovostno sestavljena, a zakaj ne bi bila tudi privlačno zapakirana? Tako delujeta tekstilna in avtomobilska industrija, zakaj ne bi torej tudi tehnološka? Apple na primer že dolgo stavi na mikaven videz svojih izdelkov, v zadnjih letih pa je začel dobivati vedno več somišljenikov. Huawei je že eden takih.

Huaweiev regionalni direktor za področje naprav nam je na predstavitvi P9 povedal, da želijo s sodobnim dizajnom vzbuditi predvsem pozornost pri mlajših generacijah. Foto: Andrej J. Pirnat

V roki nima najboljšega oprijema

P9 je resnično dizajnerska mojstrovina in morda celo najlepši pametni telefon trenutne generacija (da, zavedamo se, da je lepota v očeh opazovalca, ampak vseeno). Edina negativna stran vseh teh privlačnih linij in kakovostnih sijočih materialov je, da telefon v roki ni najbolj oprijemljiv in da ima človek večino časa občutek, da mu bo spolzel iz rok ter se v vsem svojem sijaju raztreščil po tleh. No, če ne drugega, bi tudi v tem primeru verjetno deloval kot ena najlepših razbitin.

Zato je klasična različica, katere zaslon v diagonalo meri 5,2 palca (toliko kot Nexus 5X) ravno prave velikosti za relativno varen oprijem in udobno enoročno upravljanje, pri katerem si ne izpahnemo zapestja. 

Dve očesi …

Čeprav v naših recenzijah v prvih odstavkih ponavadi najprej obdelamo strojno moč in zaslon, bomo tokrat to pustili za konec in se najprej posvetili najbolj in izstopajoči komponenti, kameri oziroma fotoaparatu, ki so ga tokrat pri Huaweiu razvili v sodelovanju z nemško Leico, priznanim proizvajalcev fotografske opreme.

Huawei P9 ima na hrbtni strani kar dve kameri, ki skupaj ustvarita eno foografijo. Foto: Andrej J. Pirnat

Poleg standardne sprednje kamere za zajemanje selfijev (8 megapikslov) ima telefon na hrbtni strani kar dve kameri, ki se lahko pohvalita vsaka z 12 megapikslov velikim senzorjem. "Pa saj nekaj takega ima tudi novi LG-jev G5, nič posebnega," pravite. To je res, a pri Huaweievem aparatu nastopita v drugačni vlogi. Medtem ko pri LG ena kamera služi zajemanju navadnih slik, druga pa s širokokotnim objektivom zajemanju obširnejših pokrajin, pri P9 oba fotoaparata posnameta isto sliko naenkrat.

… ena slika

Zakaj? Pri Huaweiju trdijo, da je s tem slika podrobnejša, bolj ostra in na splošno precej lepša kot pri konkurenci. Ena kamera namreč zajema slike v črno-belem, druga pa v barvnem načinu, nato pa telefon s procesiranjem obe sliki združi v eno. Medtem ko barvni senzor lovi svetlobo in jo usmerja v pravilen prikaz barv na fotografiji ter se posledično manj ukvarja z detajli, se monokromatski senzor posveča le količini svetlobe v prostoru in je tako sposoben zajeti bolj podrobno oziroma ostro sliko.

Rezultat naj bi bila seveda kristalno čista slika, napreden sistem pa naj bi še posebej koristil v slabše osvetljenih pogojih. Do neke mere to drži. Pri dnevnih fotografijah in idealni svetlobi so slike resnično izjemne, včasih na ravni digitalnih zrcalno-refleksnih fotoaparatov (DSLR), od nočnih pa smo pričakovali nekoliko več. Niso slabe. Niti pod razno. Celo dobre so, a s prostim očesom nič kaj boljše od tistih pri Galaxyju S7, LG G5 in celo Nexusu 6P, ki dela presenetljivo dobre nočne fotografije.

Ob dobri svetlobi so fotografije izjemne, ponoči zadovoljive. Foto: Andrej J. Pirnat

Čeprav se monokromatski senzor v praksi ne izkaže za najbolj vestnega pomočnika pri nočnih sprehodih, pa se izkaže za skorajda nujno "hipstersko" orodje, če prisegate na črno-bele fotografije. Ker jih zna zajemati neposredno, vam ne bo več treba uporabljati naknadnih filtrov in Photoshopa. Pristen artističen učinek in občudovanje na Instagramu sta zagotovljena.  

V samem vrhu mobilne fotografije

Čeprav smo predvsem od nočnih slik pričakovali več, se nad fotoaparatom ne moremo legitimno pritožiti. Ko potegnemo črto, proizvaja zelo kakovostne slike, katerim lahko parira le malo kateri pametni telefon. 

Poleg tega je fotografska aplikacija nasičena s tisoč in enim načinom fotografiranja. Tu je profesionalni način, ki nam omogoča ročno prilagajanje precej podrobnih nastavitev (tudi možnost zajemanja neobdelanih slik RAW), način HDR, panoramski, lepotni in timelapse način ter še nekateri drugi. Več kot dovolj za vsakogar, ki za fotografijo pretežno uporablja svoj telefon.

Vseeno pa dvojni fotoaparat, Leica gor ali dol, ne pomeni fotografske revolucije mobilnih naprav, kakor Huawei svojo rešitev oglašuje. Je bolj evolucija, ki nakazuje smernice prihodnjega razvoja tudi pri drugih proizvajalcih. Spodaj si lahko ogledate nekaj primerov fotografij, zajetih v različnih pogojih. 

Dnevna fotografija (dobra svetloba)

Foto: Andrej J. Pirnat

Dnevna črno-bela fotografija

Foto: Andrej J. Pirnat

Dnevna fotografija (oblačno)

Foto: Andrej J. Pirnat

Dnevna fotografija (bližnji posnetek – makro)

Foto: Andrej J. Pirnat

Dnevna fotografija (največja povečava)

Foto: Andrej J. Pirnat

Dnevna fotografija (panorama)

Foto: Andrej J. Pirnat

Fotografija v slabo osvetljenem prostoru (brez bliskavice)

Foto: Andrej J. Pirnat

Selfie

Foto: Andrej J. Pirnat

4K? Še nikoli slišali

Kameri morda sicer še najbolj zamerimo odsotnost optičnega stabilizatorja slike in nezmožnost snemanja v ločljivosti 4K. 

Medtem ko odsotnost prvega pomeni, da bodo videi, posneti v premikanju, velikokrat delovali, kot da imamo tresavico, pa odsotnost drugega nima tako dramatičnih praktičnih posledic, a vseeno pusti grenak priokus, saj dotično funkcijo ponujajo praktično vsi glavni tekmeci. Odsotnost 4K tako povsem po nepotrebnem sporoča, da telefon ni najbolj optimalno pripravljen na prihodnost.

Kakovost videa je sicer povsem zadovoljiva, a hkrati nič kaj pretresljiva. Za tistih nekaj utrinkov s popoldanskega sprehoda pa bo zadostovala. Primere si poglejte spodaj.

Panoramski videoposnetek

Statičen videoposnetek

Timelapse posnetek

Kaj pa ostalo?

Telefon je torej prava paša za oči in ima inovativen fotoaparat. Kako pa zastopa druge karakteristike?

Zaslon je soliden 5,2 palčni IPS LCD z ločljivostjo 1920 x 1080 slikovnih pik. Uporablja torej nekoliko starejšo tehnologijo in ima nižjo ločljivost kot tekmeci. Pa se to v praksi pozna? S prostim očesom niti pod razno. Slika je svetla in ima dober kontrast in je celo boljša kot pri nekaterih telefonih z višjo ločljivostjo.

Huawei pri strojni moči stavi na lastno pamet

Kakšno pa je drobovje telefona, srž, ki napravo sploh poganja? Huawei podobno kot Apple stavi na lastno pamet, zato sam razvija procesorje in grafične čipe. Njihova osemjedrna rešitev Kirin 955 se je ob podpori treh gigabajtov delovnega pomnilnika v praksi obnesla dobro, saj pri večopravilnosti ali igranju iger nismo opazili kakšnega večjega zatikanja. 

Posnetek iz grafično zahtevne igre Marvel Contest of Champions si lahko ogledate spodaj.

Nekoliko mešane rezultate pa so pokazali preizkusi zmogljivosti oziroma "benchmarki" Te smo preverili v programu Geekbench 3, ki testira, kako se naprava obnese pri uporabi le enega in kako pri uporabi več procesorskih jeder hkrati. Pri prvem se P9 ni uvrstil najbolje, saj zaostaja za iPhonom, Galaxyjem S7 in novim HTC 10, pri drugem pa je zgodba obrnjena in za sabo v prahu pusti vse omenjene. V podobnem programu za merjenje zmogljivosti, AnTuTu, P9 prav tako ni najbolje zastopal svojih barv in se je uvrstil daleč za svojimi tekmeci.

Baterija zdrži več kot en dan, a jo je pred spanjem vseeno priporočljivo priklopiti na polnilec

P9 ima sicer vdelanih še 32 gigabajtov notranjega spomina, a ker ima tudi režo za spominsko kartico, prostor ne bi smel biti nikoli težava. Baterija je boljša kot pri predhodniku in ob običajni uporabi brez težav zdrži ves dan, morda celo kakšno urico dlje, vendar je škoda, da Huawei telefona ni opremil s funkcijo hitrega polnjenja. Za polnjenje sicer uporablja nov standard USB-C, ki je hitrejši od microUSB, a vseeno bi bil lahko hitrejši.

Android, ki ga boste komaj prepoznali

Kitajci pri izdelavi svojih naprav zelo radi posnemajo Apple. Nekateri uporabijo podobne oblikovalske prijeme, drugi ciljajo na podobno uporabniško izkušnjo. 

Huaweieva različica Androida, ki ne pozna predala z aplikacijami, ampak vse bližnjice hrani na domačih zaslonih, marsikomu ne bo všeč. Foto: Andrej J. Pirnat

Med zadnje bi lahko do neke mere uvrstili tudi Huawei, ki na svojih telefonih ponuja najbolj prevetreno obliko operacijskega sistema Android. Njihov vmesnik se imenuje Emotion UI (EMUI) in podobno kot iPhone nima namenskega predala z aplikacijami, ampak so vse razvrščene na domačih zaslonih in po potrebi zgoščene v namenske mape. Podoben vmesnik brez predala na primer uporablja tudi LG-jev G5, vendar je pri njem z namestitvijo dodatka mogoče nastaviti klasičen Androidni pogled.

Veliko navlake, malo uporabnih stvari

Marsikomu ta sistem ne bo odgovarjal, a resnici na ljubo se človek hitro navadi. Bolj moteča je na primer vrstica z obvestili, ki je povsem po nepotrebnem razdeljena na dve sekciji in deluje precej zmedeno. Nadležna je tudi nekatera programska navlaka, ki jo Huawei prednaloži na telefon, od iger do drugih bolj ali manj koristnih programov. V redu, večino jih lahko odstranimo, nezaslišano pa je, da nekaterih ne moremo! To pomeni, da nam dragocen in omejen prostor na telefonu na koncu odžirajo aplikacije, ki jih ne odpremo niti enkrat.

EMUI ima sicer tudi nekaj bolj zanimivih bonbončkov, od katerih izstopa dobro zastavljen nadzornik porabe energije, ki vas obvešča, katere aplikacije so v ozadju najbolj potratne. Ker uporabniško izkušnjo na koncu še najbolj določa interakcija z operacijskim sistemom, je zelo pomembno, da vam je ta všeč. Po našem mnenju Huaweieva rešitev ni najbolj posrečena, ampak hkrati tudi ni pretirano moteča. Predvsem je drugačna od klasične izkušnje Androida. 

Huawei P9 za polnjenje baterije in priklop na druge naprave uporablja nov standard USB-C. Foto: Andrej J. Pirnat

Katerega naj kupim?

Ponudba predstavnikov najvišjega razreda je široka, a ne nujno pretirano raznolika. Čeprav so si paradni konji različnih proizvajalcev na prvi pogled različni, so si v marsikateri lastnosti tudi podobni. Zato ni enega pravega zmagovalca, ki bi zadovoljil vsakogar, ampak je ta zmagovalec odvisen od vaših potreb in še bolj od debeline denarnice.

Če prisegate na neomadeževano Androidno izkušnjo in odštevate dneve do izida novega Androida N, potem je prava izbira Googlov Nexus 6P. Če ste tehnološki fanatik, ki ga prepričajo samo najmogočnejše strojne komponente in pester nabor dodatnih funkcij (vodoodpornost), potem boste najbolj srečni z Galaxyjem S7. Če vas privlačijo ekskluzivnost, samosvoja uporabniška izkušnja in občutek za estetiko, je zlata izbira Applov iPhone. Če pa želite telefon, ki bo s svojim videzom sprožil nevoščljive poglede sosedov in nudil dodelano fotografsko izkušnjo, pa posezite po novem Huaweiu P9.

P9 je odlična izbira za vse modno ozaveščene navdušence nad fotografijo, ki dajo nekaj tudi na zmogljivost telefona. Foto: Andrej J. Pirnat

Res nosi višjo ceno kot predhodnik, a je še vedno cenejši od konkurence

Ampak brez skrbi, razočarani ne boste v nobenem primeru. Naj povemo še, da sta cenovno najbolj ugodni opciji Nexus in Huawei, potem pa sledijo LG, Samsung in Apple. 

Zanimivo je, da ko smo se na predstavitvi Huaweievega telefona P9 pogovarjali z novinarji nekaterih drugih medijev, jih je večina vihala nos nad okoli sto evrov višjo ceno, kot jo je ob izidu nosil predhodnik P8, češ s čim Huawei to opravičuje. Morda imajo prav in je telefon res predrag. Ampak to pomeni, da so predragi tudi telefoni drugih proizvajalcev. Na koncu dneva je še vedno precej cenejši od Galaxyja, iPhona, G5 in celo Xperie Z5.

In če upoštevamo, da je Huawei precej nadgradil kamero in res sestavil vsestransko dober telefon, potem ima tudi nekoliko višja cena trdnejšo podlago.

Ocena: 9