"Pristne izkušnje so s potolčenimi koleni in mivko v očeh"

Nika je odraščala v majhni vasi v Zgornji Savinjski dolini. Čeprav njena danes 14-letna hči Zoja in njen pet let mlajši brat živita v istem kraju, je Nika odraščala brez digitalnosti v takratnem otroškem svetu, kjer je kraljevala igra v naravi. Danes je drugače, otrokom sta na voljo tako realni kot digitalni svet in pogosto ne najdejo pravega ravnovesja, saj so preveč naklonjeni digitalnemu svetu in tistega realnega pogosto spregledajo.

Dogovori, ne omejitve

Včasih se celo zdi, da se v digitalnem svetu marsikateri starš težje znajde kot njihovi otroci, a je Nika imela to srečo in prednost, da se je v svoji službi direktne prodaje pri največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju intenzivno in sproti seznanjala z vsemi vidiki in novostmi digitalnega sveta.

Otrokom sta na voljo tako realni kot digitalni svet in pogosto ne najdejo pravega ravnovesja med njima. Foto: Bojan Puhek

Okrepljena s tem znanjem, a tudi z močnim zanašanjem na svoje čute in pripravljenostjo, da vsa vprašanja z otrokoma rešuje sporazumno, je Nika ustvarila dogovore, ki na prvi pogled odstopajo od prevladujoče permisivnosti v večini družin. Seveda je bila prva na vrsti za prebijanje ledu starejša Zoja.

V šolo brez mobilnega telefona

Nika meni, da ni nujno, da ima otrok že takoj ob začetku šolanja svoj mobilni telefon. Seveda ga tudi sama ni imela, takrat jih ni bilo. Če bi jo morala Zoja poklicati, ji je Nika svetovala, naj gre v tajništvo šole in tam prosi za klic. Zoja danes sicer ima svoj pametni telefon, a ga nikoli ne nosi v šolo.

Eden od razlogov, zakaj naj bi otroci imeli svoj mobilni telefon, je, da potrebujejo dostop do interneta za šolanje. Toda Nika pravi, da imata otroka za to na voljo domača namizna računalnika, zdi pa se ji tudi, da na šoli njunih otrok zelo redko zahtevajo uporabo interneta za domače naloge.

"Pogovor, pogovor, pogovor!"

Nika se spomni, da je bila Zoja že v drugem razredu edina brez mobilnega telefona, enaka zgodba se je ponovila pet let pozneje z Zojinim bratom. Kako se je borila proti občutku drugačnosti in izločenosti, kar je bil prvi odziv otroka?

"Pogovor, pogovor, pogovor," pravi Nika. "Iskren pogovor o vsem, kar zadeva digitalne naprave." Dan za dnem je pogovor tekel tudi o tem, da lahko telefoni negativno vplivajo na še nerazvite otroške možgančke. "Jaz nikoli ne ovinkarim in jima že od nekdaj odprto govorim in pokažem posledice pretirane uporabe digitalnih naprav. Oba sta si ogledala dokumentarni film Ujete v medmrežju, kjer nazorno prikažejo krute pasti tega sveta. Preberem jima kakšen članek o odvisnosti od telefonov. Res se ogromno pogovarjamo. Enako smo naredili glede cigaret. Pokazala sem jima slike pljuč in bolezni, ki jih povzročajo cigarete – to imam namen še nekajkrat ponoviti –, in potem se bosta sama odločila, ali se bosta v to podala v odrasli dobi ali ne."

"V živo je lahko lepše in bolj pristno"

Ali je Zoja prikrajšana, ker so vsi njeni prijatelji v stiku prek telefonov? "Od nekdaj učim otroka, kako je lahko lepo, lepše, bolj pristno, če se s prijatelji iskreno pogovarjaš, družiš in zabavaš v živo," je povedala Nika.

Novice Odgovori, ki bi jih moral poiskati vsak starš

Zoja je to razumela in je v šestem razredu začela v šoli vabiti prijatelje in sošolce na odbojko na vaško igrišče v popoldanskih urah in med počitnicami ter na kakšen izlet s kolesi ali na kopanje v Savinjo. "Zelo ji zaupam, saj se odprto pogovarjava o vsem, zato jo brez zadržkov pustim, da se druži in si nabira izkušnje. Tiste pristne, s potolčenimi koleni in mivko v očeh," pove Nika in pohvali svojo hčer za njeno izjemno discipliniranost: "Štirikrat na teden ima treninge plezanja, v katerih uživa in v čemer se je našla, tako da v tistem času, kot pravi, ne pogreša še popoldanskih stikov."

Družbena omrežja lahko zameglijo meje med svojim življenjem in primerjanjem z drugimi

Ker je Nika pri svojih približno tridesetih letih tudi sama imela izkušnjo, ko jo je družbeno omrežje, konkretno Instagram, za razmeroma kratek čas zasvojilo in ji zameglilo meje med njenim življenjem in primerjanjem z drugimi, ki so bili videti lepši, se odlično zaveda, kaj bi takšna past pomenila za njenega mladoletnega otroka. "Komaj sem se izkopala iz tega in zato nisem smela dovoliti, da se kaj takega pripeti moji hčeri," je zaupala Nika.

"Od nekdaj učim otroka, kako je lahko lepo, lepše, bolj pristno, če se s prijatelji iskreno pogovarjaš, družiš in zabavaš v živo," je povedala mlada mama Nika. Foto: Bojan Puhek

Zato je o vsem tem z Zojo spregovorila zelo iskreno. Skupaj sta naredili nekaj poskusov, ko je lahko Zoja neomejeno uporabljala internet, in tako ji je omogočila, da se je sama prepričala, kako to slabo vpliva na njo. "Bolj ko je podrsavala po zgodbah, videih in drugih vsebinah, slabše se je počutila," se spomni Nika. "Izgubljala je svojo samopodobo, se veliko primerjala z drugimi in hitro dojela, da drži, kar ji govorim."

"Digitalni svet ne pripravi otroka na vse, kar ga čaka v življenju"

Takrat so Nika, njen mož in Zoja skupaj naredili načrt, kjer so opredelili dnevni čas uporabe in druga pravila, Nika pa je tudi prebrala veliko znanstvenih člankov in raziskav o uporabi digitalnih naprav in njihovem vplivu na otroke. Vse te vsebine je brez zadržkov delila tudi z Zojo.

Ali je Nika s tem Zojo prikrajšala za kaj, ali jo je izpostavila pred vsemi vrstniki z neomejeno uporabo in njihovimi starši, ki se ji zaradi te drugačnosti neredko smejijo ali jo celo obtožujejo? Nika je neomajna: "Sem starš, ki želim svojega otroka zdravega, močnega in s trdnim karakterjem poslati v svet, kjer se bo konec koncev moral znajti sam. Padel bo, neštetokrat, pobral se bo, neštetokrat, a upam, da zaradi kril, ki mu jih bom dala, ti padci vseeno ne bodo prehudi. Želim jima le, da užijeta pravo življenje z vsemi slabostmi in lepotami hkrati. Zavedam se, da je digitalni svet lahko tudi lep, a žal ju ne bo pripravil na vse, kar ju čaka v življenju. Jaz pa ju lahko. Lahko ju naučim, pripravim, opremim in spustim, da odletita."