Luka Dončić
Petek, 9. 11. 2018, 19.25
6 let
Pri početju, ki ogroža naše ceste, smo ujeli celo Luko Dončića
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
14
Levo vožnja v dežju s hitrostjo prek 180 kilometrov na uro, desno doseganje "dvestotice", na sredini pa zgodba, ki jo je v torek na družbenem omrežju Instagram med vožnjo po ulicah Dallasa objavil slovenski košarkarski zvezdnik Luka Dončić.
Odpravite se na kratek raziskovalni izlet po družbenem omrežju Instagram, ki ga uporabljajo mnogi Slovenci, in skoraj zagotovo boste naleteli na vsaj en videoposnetek, ki ga je uporabnik posnel za volanom v prometu udeleženega vozila. Nekateri snemajo cesto, drugi sebe, Luka Dončić cesto in radio, nekdo tretji pa števec, ki kaže kar 200 kilometrov na uro. Zakaj uporabniki to počnejo, ko pa je dobro znano, kako tvegana je lahko uporaba mobilnega telefona med upravljanjem vozila?
Na Instagramu lahko hitro vsak najde za cel konvoj slovenskih voznikov, ki so hkrati tudi snemalci
Zgornji kolaž posnetkov zaslona tako imenovanih zgodb (Story) na družbenem omrežju Instagram je nastal po samo petnajst minut trajajočem preverjanju, koliko tovrstnih objav lahko najdemo, če preverimo njihove lokacijske oznake.
Vse so nastale v zadnjih 24 urah (tako imenovani Story izgine po enem dnevu od objave), na Instagram pa so jih naložili slovenski uporabniki z javni profili, kar pomeni, da lahko njihove objave vidi vsak in ne samo tisti, ki jim sledijo.
Policija: Snemanje med vožnjo je zelo nevarno, opozorila in globe ne zaležejo
S policije so nam sporočili, da so tudi sami opazili, da vedno več ljudi svoje občasno precej nespametne podvige med vožnjo snema s pametnim telefonom in videoposnetke objavlja na družbenih omrežjih.
Luka Dončić je milijonu svojih sledilcev na družbenem omrežju Instagram pred dnevi pokazal, kako je videti njegova pot na trening in kakšno glasbo posluša v svojem range roverju.
"To vsekakor odsvetujemo, saj je takšno početje med vožnjo lahko zelo nevarno, a se kljub našim prizadevanjem z različnimi akcijami za ozaveščanje udeležencev v prometu o tveganjih zaradi uporabe mobilnega telefona med upravljanjem vozila objavljanje tovrstnih posnetkov nadaljuje," so pojasnili.
Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) sicer določa, da voznik med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi lahko zmanjševal njegovo slušno ali vidno zaznavanje oziroma zmožnost obvladovanja vozila. Globa za tak prekršek znaša 120 evrov.
Slovenska policija opozarja, da lahko doseganje takšnih hitrosti med uporabo pametnega telefona hitro povzroči prometno nesrečo. V tem primeru bi lahko bile posledice prometne nesreče glede na to, da je oseba omejitev hitrosti na avtocesti presegla za 70 kilometrov na uro, katastrofalne.
Pri policiji se zavedajo, da se z globami in represivno politiko tega pojava ne da v celoti preprečiti. Čeprav bodo v prihodnje z Agencijo za varnost prometa, AMZS in ministrstvom za infrastrukturo nadaljevali aktivnosti, namenjene zmanjšanju uporabe mobilnih telefonov med vožnjo, opozarjajo, da lahko za izboljšanje varnosti v prometu še vedno največ naredijo vozniki z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov.
Strokovnjak: To je posledica epidemije narcizma
Opozorila policije so jasna: če se mu vse ne izteče po načrtih, lahko uporabnika, ki med vožnjo uporablja mobilni telefon za ustvarjanje videoposnetkov, v najboljšem primeru doleti 120-evrska globa, v najslabšem pa povzročitev hude prometne nesreče, ki lahko ima za posledico hujše poškodbe ali celo smrt.
Zakaj uporabniki še naprej snemajo za volanom, če pa so tveganja dobro znana, smo vprašali antropologa Dana Podjeda, strokovnjaka za razmerje med človekom in tehnologijo iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).
Dr. Dan Podjed, ZRC SAZU
"V dobi družbenih medijev smo postali očitno tako ošabni in obsedeni z lastno podobo, da smo za dober posnetek pripravljeni tvegati življenje, in to tako lastno kot tudi tuje. Vožnja zato postaja še bolj nevarna kot v preteklosti, ko so se vozniki po telefonih pretežno pogovarjali. Zdaj imajo tisti, ki snemajo cestišče, sopotnike in sebe, pozornosti še precej manj, saj z eno roko držijo telefon, s pogledom pa se obračajo vstran ali pa gledajo neposredno v objektiv kamere na telefonu, če naredijo selfi. Zdi se mi, da je takšnih primerov vse več, ker so družbena omrežja postala zelo vizualna. Za odmevnost in kup všečkov nista več dovolj zanimiv tekst in fotografija, narediti je treba še privlačen posnetek in ga deliti z drugimi.
Obsedenost z razkazovanjem sebe v najbolj neprimernih trenutkih, recimo med vožnjo, je posledica epidemije narcizma, ki se je po svetu razširila sočasno z razraščanjem družbenih omrežij. Tisti uporabniki omrežij, ki so pripravljeni razkriti več svoje zasebnosti ter se javno razgaliti v najbolj neumnih, nemogočih in atraktivnih situacijah, so nagrajeni z več komentarji, všečki in drugimi pokazatelji, da je bila objava videna. Ekstremno razkazovanje tako ni več odmik od normalnosti, temveč postaja nova normalnost.
Gre za pojav, ki ga je mogoče z iskanjem po geografskih filtrih na družbenem omrežju Instagram zaslediti v vseh slovenskih regijah. Mnogo uporabnikov za volanom snema tudi ponoči in ob slabi vidljivosti.
Kako bi se lahko otresli kolektivne epidemije narcizma, utemeljene na tehnologijah, zaradi katerih se ljudje podajajo v nevarnost tudi na cesti? Morda nam bodo pomagale prav tehnologije. Prva možnost je, da operaterji in proizvajalci mobilnih telefonov preprečijo uporabo naprav med vožnjo. S senzorji premikanja v napravi je to tehnično povsem izvedljivo. Druga možnost je, da vožnjo prepustimo avtomobilu. To lahko že zdaj storimo v avtonomnih vozilih, ki jih bo kmalu vse več. Ko bo avto namesto nas 'zgrabil za volan', bomo imeli prosti obe roki in se bomo lahko med vožnjo po mili volji fotografirali ter delili svojo podobo z drugimi."
Psihologinja: To, da ljudje vztrajajo pri takem početju, čeprav je dokazano nevarno, je žalostno, ni pa nenavadno
Ivna Bulić-Vidnjevič, specialistka klinične psihologije in vodja službe za klinično psihologijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, je za Siol.net medtem poskusila najti razloge za takšno vedenje uporabnikov družbenih omrežij.
"Gre predvsem za navado objavljanja in deljenja vseh mogočih trenutkov iz posameznikovega vsakdana. Izvor takšnega početja je raznolik - lahko je namenjeno iskanju pozornosti ali preganjanju osamljenosti, izkazovanju identitete, s katero bi želeli, da nas drugi povežejo, spodbujanju zavisti oziroma utrjevanju lastnega socialnega statusa z razkazovanjem dobrin, tudi dokazovanju lastnih zmožnosti," je pojasnila Bulić-Vidnjevičeva.
"Zaradi vseh omenjenih razlogov se objavljajo tudi fotografije med vožnjo: da bi ljudje razkazali imetje, drznost ali preprosto videli, koliko ljudi spremlja naše življenje in objave."
Po mnenju Ivne Bulić-Vidnjevič ima snemanje vožnje pri hitrosti 180 kilometrov na uro in več zagotovo elemente antisocialnega vedenja, saj predstavlja kršenje več pravil in norm hkrati, obenem pa tudi grobo zanemarjanje varnosti drugih udeležencev v prometu.
"To, da ljudje vztrajajo v tovrstnem vedenju, čeprav je nevarnost dokazana, je sicer žalostno, nenavadno pa ni," je še opozorila psihologinja.
"Ljudje tako na cesti kot tudi sicer v življenju namreč počnejo stvari, za katere je veliko dokazov, da so škodljive. To so, na primer, kajenje, pretirano pitje alkoholnih pijač, vožnja pod vplivom alkohola ali prehitra vožnja. Človek nevarnost podcenjuje po neki lastni notranji statistiki, v vožnji pogosto iz prepričanja, da smo iz tveganj bodisi zaradi previdnosti bodisi zaradi izjemne spretnosti vožnje izvzeti," je dodala Bulić-Vidnjevičeva.
Preberite tudi:
14