Četrtek, 20. 5. 2021, 19.00
3 leta, 5 mesecev
Domača podnebna strategija ZDA
Prek čiste energije do novih privlačnih delovnih mest
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
8
Gina McCarthy je prva svetovalka predsednika za ZDA za podnebje v zgodovini te države.
"Za mojo ekipo je vsak dan dan Zemlje," je odločna Gina McCarthy, prva svetovalka predsednika države za podnebje v zgodovini ZDA.
Prehod v čisto energijo je izjemna priložnost ne le v boju proti podnebnim spremembam, temveč tudi za rast gospodarstev prihodnosti, je poudarila prva državna svetovalka za podnebje v zgodovini ZDA na virtualnem dogodku za izbrane svetovne medije, na katerem je pojasnila načrte zdajšnje ameriške zvezne administracije in predvsem predsednika Bidna.
Gina McCarthy na virtualnem srečanju s predstavniki izbranih svetovnih medijev pojasnjuje domačo podnebno politiko ZDA.
Ima več kot 30 let delovnih izkušenj, pri čemer je bila vedno v ospredju pomembnih vprašanj in dogajanj na področju okolja in javnega zdravja, med drugim tudi kot upraviteljica ameriške državne agencije za varovanje okolja (Enviromental Protection Agency), ko je tvorno pripomogla k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka, varčevanju vode iz kritičnih virov in varovanju ranljivih skupnosti pred kemičnimi nevarnostmi. Veliko je pripomogla tudi k oblikovanju prvega ameriškega državnega standarda za zmanjševanje ogljikovih izpustov iz elektrarn in k oblikovanju Pariškega podnebnega sporazuma.
"Predsednik Biden ni odlašal z izzivi podnebnih sprememb, že prvi dan je pristopil k Pariškemu sporazumu," je spomnila na, kot pravi, "trajno predanost sodelovanju z vsemi državami sveta pri izzivu svetovnega obstoja".
Usklajen pristop vseh državnih agencij in ministrstev
Njena naloga pa je usmerjena k zagotavljanju učinkovite strategije in postopkov na ravni lastne države. "Predsednik Biden je ustanovil nacionalno podnebno delovno skupino, katere naloga je zagotavljanje usklajenega pristopa med vsemi državnimi agencijami in ministrstvi pri oblikovanju poslovanja, ki se zaveda podnebnih sprememb ter možnosti okrevanja po pandemiji in rasti gospodarstva," je pojasnila.
Svoje namere želijo uresničiti z ustvarjanjem dobro plačanih delovnih mest in naložbami v številne skupnosti, ki so pri naložbah ostale spregledane predolga leta, je napovedala.
Gina McCarthy je tudi voditeljica urada ameriškega predsednika za domačo podnebno politiko, njeno poslanstvo pa zajema ustvarjanje celovitega pristopa ameriške vlade k domači podnebni politiki in zagotavljanju okoljske pravičnosti.
Ambiciozni načrti za mejnik v letu 2030
Na letošnji dan planeta Zemlje, tega zaznamujejo 22. aprila, so javnost uradno seznanili s cilji ameriške okoljske politike: eden od teh je do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 50‒52 odstotkov v primerjavi z letom 2005.
"Ti cilji so jasen znak predanosti ZDA in naše pripravljenosti premikati se naprej z vodilno vlogo, ki bi jo od ZDA pričakovali," je optimistična McCarthyjeva.
Obdobja prejšnjega ameriškega predsednika, ko, kot pravi, takratna uprava ni namenjala sredstev vprašanjem podnebnih sprememb, sicer ne vidi kot izgubljenega, saj so mesta in posamezne zvezne države veliko napredovali na tem področju, predvsem v panogah elektroenergetike in prometa, kjer so tovrstni izzivi pravzaprav največji.
Milijarde za delovna mesta
"Naši načrti predvidevajo tisoče milj čistih, sodobnih in odpornih energetskih omrežij, gradnjo polnilne infrastrukture za učinkovita električna vozila, ki bodo v središču ameriške avtomobilske industrije. V mislih imamo inženirje in gradbenike, ki bodo okrepili zajem ogljika in naložbe v ustvarjalne priložnosti z zelenim vodikom, kar nam bo omogočilo proizvodnjo čistejšega jekla in cementa. Kmete, ki bodo z najnaprednejšo pametno tehnologijo svojo zemljo postavili v ospredje ogljičnih inovacij," pojasnjuje sogovornica.
"Naši načrti predvidevajo na tisoče milj čistih, sodobnih in odpornih energetskih omrežij, gradnjo polnilne infrastrukture za učinkovita električna vozila, ki bodo v središču ameriške avtomobilske industrije."
Sredstva za ta namene bodo zagotovili prek načrta za ameriška delovna mesta (American Jobs Plan). "Zagotovili smo več kot dva bilijona dolarjev (približno 1.700 milijard evrov) za načrt, katerega temelj je čista energija, v središču pa so ljudje, zrak, ki ga vdihujejo in ohranja njihovo zdravje, moč naših skupnosti in okoljska pravičnost, ki bo premostila naraščajoči premoženjski prepad in obnovo našega srednjega razreda," je dodala McCarthyjeva. "Načrt bo vrnil ljudi na dobro plačana delovna mesta. Ohranil zdravje ameriških otrok in jim dal prihodnost, na katero bomo vsi ponosni."
S programom American Jobs Plan želijo ustvariti številna nova dobro plačana delovna mesta, ki bodo temeljila na čisti energiji in obenem ustvarjala priložnost za obsežen gospodarski napredek in učinkovito okrevanje po pandemiji.
Inovacije ustvarjajo nove priložnosti
Nova delovna mesta bodo pomenila tudi prizadevanja za vrnitev dela proizvodnje v ZDA, a predsednikova svetovalka pomirja, da to ne bo vplivalo na ameriška partnerstva z drugimi državami. "Pravzaprav bodo te številne inovacije odprle znatne priložnosti za skupno delo, predvsem z inovacijami, tehnologijami in strategijami, ki bodo koristile vsem nam."
Zelena delovna mesta bodo tako spodbujali z davčnimi olajšavami in spodbudami ter s subvencijami, na primer za električna vozila, kar bo spodbujalo povpraševanje po teh vozilih prihodnosti, kot jih imenujejo sogovornica. "Zagotovili bomo, da bodo obnovljivi viri energije dostopni po vsej državi, ravno tako tudi širokopasovne telekomunikacijske povezave, ki bodo spodbudile gospodarski razvoj podeželja. Podpirali bomo tudi nakup domačih izdelkov s kampanjo Kupuj ameriško (Buy America). Veliko enakih prizadevanj za zelena delovna mesta, infrastrukturo za električna vozila in druga pripadajoča vprašanja vidimo tudi v Evropski uniji, kar odraža njihova prizadevanja za obnovo gospodarstva."
Ameriški predsednik Joseph (Joe) Biden na virtualni konferenci o podnebju 23. aprila, na kateri je sodelovalo 40 povabljenih svetovnih voditeljev.
Pandemija je prevzela prednost
Prvih sto dni predsednika Bidna je vendarle zaznamovala pandemija kot glavni izziv. "Veliko smo si prizadevali za to, da ljudje dobijo potrebno cepivo in da lahko nadaljujejo svoja življenja".
"Nujno je, da se spopademo z oslabljenim gospodarstvom, preden lahko nadaljujemo, kar počnemo, in s tem, kako obnavljamo. Izgubili smo 22 milijonov delovnih mest [v ZDA] in zdaj moramo ustvariti nova delovna mesta, če želimo, da bomo vsi navdušeni nad prihodnostjo in priložnostmi, ki jih prinaša."
8