Torek, 24. 11. 2020, 18.27
4 leta
Mastercard indeks ženskega podjetništva 2020
Pandemija je podjetnice prizadela močneje kot podjetnike
Podatki iz 58 držav z vsega sveta, med katerimi sicer ni Slovenije (a tudi Avstrije, Hrvaške, Nizozemske, Norveške in Slovaške ne), razkrivajo, da je delež žensk, ki ocenjujejo, da je pandemija prizadela njihovo poslovanje, izjemno visok – kar 87 odstotkov.
Države, v katerih so za potrebe raziskave merili 12 kazalnikov in 25 podkazalnikov, po ocenah avtorjev zajema skoraj štiri petine celotne svetovne populacije delovno aktivnih žensk.
Indeks ženskega podjetništva so izračunali za 58 držav sveta, ki zajemajo skoraj 80 odstotkov delovno aktivne svetovne ženske populacije.
Zakaj je žensko podjetništvo bolj ranljivo?
Eden od vzrokov je gotovo, da so ženske tradicionalno prekomerno zaposlene ravno v panogah, ki jih je zaradi njihove narave pandemija najbolj prizadela. To je zlasti izrazito v državah južne Evrope. V Izraelu je, denimo, delež žensk med tistimi, ki so med pandemijo ostali brez delovnega mesta, 56 odstotkov.
Ženske so v času pandemije tudi posebej ranljive zaradi večinoma nesorazmernih pritiskov na varstvo otrok in njihovo šolanje tam, kjer pouk poteka na daljavo. Izvajalci raziskave opozarjajo tudi na izrazito digitalno vrzel med spoloma v vedno bolj virtualnem svetu.
Več dejavnikov pojasni, zakaj je žensko podjetništvo bolj ranljivo od povprečja.
Evropska prevlada med prvo deseterico
Meritve raziskave Mastercard indeks ženskega podjetništva 2020, ki so jo letos izvedli četrtič, med drugim kažejo, da je za žensko podjetništvo najbolj prijazno okolje v evropskih državah – med prvimi desetimi v svetovnem merilu je kar ena tretjina od 18 evropskih držav, ki so zajete v to raziskavo.
Za Evropo je to velik korak naprej, saj so bile lani med prvimi desetimi na svetu le tri evropske države. A prvo mesto vendarle ni ostalo na naši celini, saj je na najvišji stopnički pristal Izrael, ki ga v tej raziskavi sicer razvrščajo med evropske države.
Velik švedski skok navzgor
Najvišje uvrščena evropska država je Švica na tretjem mestu, ki se je od lani povzpela za osem mest – pred njo so na drugem mestu še ZDA.
Velika Britanija je na šestem mestu, kar je dve mesti višje kot lani, Švedska na osmem ali sedemnajst stopničk višje kot lani, Španija pa je pristala na desetem mestu, štiri mesta višje kot lani.
Kako so se podjetnice (uspešno) odzvale na pandemijo ter vse težave in omejitve, ki jo je prinesla v poslovanje?
Poljski paradoks
Na petem mestu je Poljska, ki je od lani napredovala za enajst mest, kar bo morda slišati presenetljivo glede na to, da s svojo vztrajno in trdno politiko do prepovedi splava Poljska zanemarja voljo in pravico do odločitve mnogih žensk.
Toda na Poljskem je v ženskih rokah 28,8 odstotka podjetij, kar jih uvršča blizu evropskega vrha, kjer je Portugalska z 31,2 odstotka. Poljska je tudi pri evropskem vrhu glede deleža žensk na vodilnih položajih, saj presega 40 odstotkov.
Uvrstitev držav glede na letošnji Mastercardov indeks ženskega podjetništva
Učinek podpor malim in srednjim podjetjem
V Izraelu in Švici ter na Poljskem in Švedskem, kjer so glede na lani veliko napredovali, izvajajo programe podpore malim in srednjim podjetjem. Švica je tem podporam letos namenila 37 odstotkov več sredstev kot lani, Izrael pa si je lani zadal ambiciozno poslanstvo v dveh letih podvojiti število podjetnic v svoji državi.
Po drugi strani pa je šest evropskih držav glede na lani zdrsnilo navzdol. Belgija je padla z 21. na 30. mesto, gotovo tudi zaradi bistvenega znižanja institucionalne podpore malim in srednjim podjetjem. Na Irskem, kjer po rezultatih sodeč le redki menijo, da jih drugje vidijo kot inovativne, so lansko peto mesto letos zamenjali s trinajstim.
Novozelandska premierka Jacinda Ardern
Kaj imajo skupnega Nova Zelandija, Nemčija in Finska?
Gospodarsko okrevanje po pandemiji bo gotovo dolgotrajno in zahtevno. Potrebni bodo ustvarjalni in ciljno usmerjeni ukrepi, pri čemer bo potrebno tudi poskrbeti, da se razlike med spoloma ne bodo še dodatno poglabljale, svarijo avtorji raziskave.
Čeprav se ženske še vedno borijo za popolno enakopravnost v poslovnem svetu, je pandemija poudarila nekatere zgodbe o uspehu žensk na vodstvenih položajih v svojih državah.
V izrednih okoliščinah so se izkazale Nova Zelandija, Nemčija in Finska, ki jih vodijo ženske – novozelandska premierka Jacinda Ardern, nemška kanclerka Angela Merkel in finska premierka Sanna Marin niso zgolj uspešne pri svojem delu, temveč jim državljani v njihovih državah tudi zaupajo, kar je v teh izrednih okoliščinah pandemije izrednega pomena.
3