Četrtek, 5. 1. 2023, 22.01
1 leto, 10 mesecev
MiCA: v EU dobimo zakon, kot ga nimajo še nikjer na svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,24
3
Evropski parlament bo novo evropsko zakonodajo o kriptovalutah skoraj zagotovo sprejel, saj so politična prerekanja o njej po več kot dveh letih razprav tako rekoč zaključena. O uredbi MiCA bi parlament sicer moral glasovati že februarja lani, a so ga zaradi določenih nejasnosti in drugih prednosti − takrat se je začela vojna v Ukrajini − preložili na kasnejši čas.
Evropski parlament bo predvidoma februarja odločal o sprejetju uredbe o trgih kriptosredstev (MiCA) oziroma tako imenovanega zakona o kriptovalutah. Šlo bo za prvo obsežno in robustno splošno regulacijo kriptovalut na svetu, ki bo posegla v tako rekoč vse najpomembnejše vidike trga kriptotrga. Prednost nove zakonodaje je predvsem zaščita državljanov EU pred izgubo denarja zaradi katastrofalnih zlomov trga, ki so se v letu 2022 vrstili kot po tekočem traku.
Če bo MiCA oziroma uredba o trgih kriptosredstev sprejeta − tako rekoč nihče ne pričakuje nasprotnega −, bo nov zakon o kriptovalutah na ravni Evropske unije predvidoma začel veljati do konca leta 2023 ali pa v prvi polovici leta 2024.
MiCA ni nastala z danes na jutri. Prvi predlog nove zakonodaje se je v obravnavi v Evropskem parlamentu znašel že septembra 2020, a je bilo odločanje o novem zakonu večkrat prestavljeno. Glavni razlog sta bili glede na pojasnila evropskih zakonodajalcev težavnost in pa predvsem obsežnost problematiziranega področja. Končna oblika predlaganih predpisov, ki je bila na spletni strani Evropskega parlamenta objavljena v začetku oktobra lani, obsega kar 376 strani. (Povezava za vse, ki jih predlog nove zakonodaje zanima podrobneje.)
Namen strožje regulacije področja v uredbi MiCA je med drugim preprečiti katastrofe, kot je bil lanski spektakularni zlom stabilnega kovanca TerraUSD, ki je vlagateljem v kriptovalute povzročil ogromne izgube.
Srž uredbe MiCA in s tem regulacije trga kriptovalut v Evropski uniji so predvsem strožji kriteriji, ki jih bodo morali za nadaljevanje delovanja na območju Evropske unije izpolnjevati ponudniki osnovnih storitev, povezanih s trgovanjem s kriptovalutami, torej hranjenja, menjave in pa prodaje kriptovalut v klasične oziroma fiat valute, kot so evri ali dolarji.
Vsi ponudniki storitev bodo za nadaljnje delovanje v Evropski uniji potrebovali ustrezne licence, nad njimi pa bodo bdeli finančni regulatorji, pristojni za izvajanje (nove) finančne zakonodaje v posameznih državah članicah Evropske unije.
Posebno pozornost nova evropska zakonodaja o trgu kriptovalut posveča izdajateljem novih kriptovalut in pa tako imenovanim stabilnim kovancem (stablecoinom), ki imajo za vsako izdano enoto kriptovalute določeno obliko kritja, najsi gre za kritje v fiat valutah, kriptovalutah ali drugi obliki premoženja.
Izdajatelj nove kriptovalute bo moral v Evropski uniji za ta namen ustanoviti pravno osebo in o izdaji kriptovalute seznaniti pristojnega regulatorja, izdati pa bo moral tudi tako imenovano belo knjigo (whitepaper), v kateri bo natančno obrazložen namen izdaje nove kriptovalute. Tega izjemoma ne bo treba storiti izdajateljem kriptovalut s tržno kapitalizacijo, ki ne bo presegala milijon evrov.
Izdajanje novih kriptovalut bosta nadzorovala Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropski bančni organ (EBA).
Izdajatelje tako imenovanih stabilnih kovancev, tudi obstoječi, bo nova zakonodaja prijela še trše, saj bodo morali ob pridobitvi evropske licence in izdaji bele knjige zelo natančno dokazovati svoje premoženjske rezerve, ki domnevno zagotavljajo stabilno ohranjanje vrednosti njihove kriptovalute.
Po uveljavitvi zakona bi se lahko v nemirnih vodah znašli izdajatelji stabilnih kovancev s kritjem v dolarjih, saj jim bo MiCA nalagala obvezo, da je določen delež kritja v specifični fiat valuti, najverjetneje v evrih.
V številnih državah so oblasti že posegle na področje kriptovalut in ga poskušale regulirati vsaj napol, toda ogrodja, kot ga z MiCA pripravlja Evropska unija, nimajo še nikjer.
Namen strožje regulacije področja stabilnih kovancev v uredbi MiCA je preprečiti katastrofe, kot je bil lanski spektakularni zlom stabilnega kovanca TerraUSD. Vlagateljem v kriptovalute je zlom tega kovanca, ki, kot se je pozneje izkazalo, ni imel kritja v ničemer, v tednu dni povzročil za več kot 40 milijard evrov izgub, saj je množična odprodaja TerraUSD povzročila učinek domin in za sabo v globel rdečih številk povlekla tako rekoč celoten trg kriptovalut.
Ponudniki kriptostoritev bodo v zameno za upoštevanje nove zakonodaje Evropske unije o kriptovalutah medtem dobili dostop do celotnega evroobmočja, kar pomeni, da bo lahko nekdo, ki bo pravno osebo ustanovil v Sloveniji, svoje storitve lahko brez izpolnjevanja dodatnih kriterijev ponujal v vseh drugih državah Evropske unije.
Od sprejetja do začetka uporabe zakonodaje MiCA evropske in lokalne finančne institucije ter regulatorje sicer čaka še ogromno dela, saj bo treba poleg vzpostavitve celotne birokratske infrastrukture začrtati tudi jasne smernice vseh vidikov delovanja ponudnikov kriptostoritev, ki bodo segali od interakcije s strankami do obvladovanja ogljičnega odtisa.
Vsega nov zakon ne obravnava
Globalni trg kriptovalut je v zadnjem letu dni v prvi vrsti tudi zaradi goljufanja, ki ga želi preprečiti Evropska unija z uredbo MiCA, izgubil več kot 60 odstotkov vrednosti.
Iz predloga zakona je sicer razvidno, da nekatere pomembne vidike trga kriptovalut, ki so se uveljavili v času od prve obravnave MiCA pred skoraj dvema letoma in pol, tako rekoč prezre oziroma jih zgolj ošvrkne s pogledom.
Nova zakonodaja se bo tako zelo malo oziroma skoraj nič vpletala v področja nezamenljivih kriptožetonov (NFT), posojanja kriptovalut, ki je na trgu po kolapsih pomembnih igralcev (Celsius, BlockFi) povzročilo ogromne pretrese, in pa decentraliziranih financ. Verjetno jih bodo obravnavale šele prihodnje različice nove zakonodaje oziroma se jih bodo evropski zakonodajalci dotaknili v morebitnih revizijah uredbe MiCA.
3