Uživajmo poletje
Nedelja, 27. 7. 2025, 4.00
3 tedne, 1 dan
Kako ostati povezani tudi po udaru strele
Ko udari strela: kako ji odvzeti zadnjo besedo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,99
Ko udari strela, škoda nastane v delčku sekunde – s tem pa je tudi konec vašega interneta, televizorja in še česa, celo vsebine zamrzovalnika.
Poletje prinaša še več neprijetnih "bliskovitih obiskov": strele, ki se brez opozorila prikradejo v električno in komunikacijsko omrežje. A obstajajo načini, kako se lahko pred njimi poskusimo obraniti, še preden nam uničijo opremo, s tem pa tudi dan in počutje.
Scenarij, ki si ga nikakor ne želite: po udaru strele ugotovite, da vam je povezava do interneta ali še kaj drugega prenehalo delovati. Še hujše je, če doživite takšno presenečenje, ko se vrnete z dopusta ali druge odsotnosti, in vas morda dočaka tudi raztaljen zamrzovalnik in vsa propadla živila v njem. V električno omrežje imamo povezano tudi vedno več naprav, brez katerih ima lahko velike težave. To so med drugimi električna dvoriščna vrata, garažna vrata, čistilne naprave, alarmi, centralno ogrevanje … Ali se pred udari strele lahko ubranimo?
O tveganjih, ki jih udari strele prinašajo električnim, zlasti pa računalniškim in komunikacijskim napravam, kaj lahko naredimo, da zmanjšamo verjetnost "bliskovitega obiska", smo se pogovarjali z vodjo ekipe razvoja storitev in mobilnega blaga Robertom Pongracem, ki je sodeloval tudi pri razvoju storitve Strela alarm.
Scenarij, ki si ga nikakor ne želite: po udaru strele ugotovite, da vam je povezava z internetom ali še kaj drugega prenehalo delovati.
Poletje je obdobje, ko smo zelo izpostavljeni možnim neželenim učinkom vremenskih pojavov …
Da, ko so prehodi med vročimi in hladnejšimi obdobji pogostejši, opažamo krepko povečanje števila udara strel. Tej težavi in tveganjem se ne moremo izogniti, lahko pa sami naredimo veliko, da verjetnost škode zmanjšamo. Bili smo navajeni, da so nevihte s strelami nastopile samo poleti, v zdajšnjih nepredvidljivih časih pa jih doživljamo tudi pozimi. Strelam smo tako izpostavljeni pravzaprav celo leto ...
Strokovnjaki poudarjajo, da vsi deli Slovenije niso enako izpostavljeni …
Sistemske meritve in opazovanja v okviru projekta SCALAR našega zunanjega ponudnika EIMV nazorno nakazujejo na velike razlike med posameznimi deli države. Med bolj izpostavljenimi področji je skrajni severozahod države, ni pa edini, ki močno odstopa, vsekakor pa ni enega samega koščka Slovenije, kjer te nevarnosti ne bi bilo.
"Bili smo navajeni, da so nevihte s strelami nastopile samo poleti, v zdajšnjih nepredvidljivih časih pa jih doživljamo tudi pozimi. Strelam smo tako izpostavljeni pravzaprav vse leto."
Povprečna gostota strel v Sloveniji je okrog tri udare na kvadratni kilometer v letu, kar znese okrog 60 tisoč udarov strele (dnevnega povprečja nima smisla računati, ker so strele zelo sezonske, predvsem poletne). Dnevna nihanja so zelo velika: v zadnjih 30 dneh je bil najbolj bliskovit 7. julij, ko so prešteli kar 2.407 prvih udarov med oblakom in zemljo (povratni udari niso zajeti). V istem obdobju je bila povprečna amplituda strele 15,40 kiloampera, najmočnejša pa kar 224,2 kiloampera. Udar strele v naravi lahko učinkuje več kot deset metrov v okolici. Lani je bil najbolj bliskovit avgust s kar 23.904 udari v Sloveniji.
Ali se uporabniki lahko kako pripravijo na možnost udara strele, četudi popolne zaščite pred njo ni?
Skupaj z EIMV je Telekom Slovenije razvil storitev Strela alarm, ki naročnikom širokopasovnih storitev Telekoma Slovenije omogoča brezplačen prejem opozoril o dejanskem udaru strele v realnem času v katastrski občini njihovega priključka. Vedeti moramo, da ti podatki sporočajo, kdaj se bo zgodil udar strele na nekem območju, kot je katastrska občina, ne napovedo pa gibanja nevihte. Strinjali se boste, da je že en udar preveč in povzroči neželene zaplete in stroške. Ker ko strela udari, je že prepozno.
Kakšen je obsegi škode, ki jo na računalniških in komunikacijskih napravah povzročijo udari strele?
Večletni podatki nakazuje na letno povprečje okrog 60 tisoč udarov strele v Sloveniji, so pa leta, ko je bilo to število nekajkrat preseženo. Na Telekomu Slovenije imamo podatke o številu zamenjanih naprav, a ne vodimo posebnega pregleda o vzrokih menjave, se pa v dnevnih po nevihtah število zamenjav močno poveča in tudi sicer so brez dvoma glavni krivec prav udari strele. Ko nastopijo nevihte, se težave pojavijo tudi v bližnjih območjih in v takih dneh ni redkost, da zamenjamo sto ali celo več naprav.
Vodja ekipe razvoja storitev in mobilnega blaga pri Telekomu Slovenije Robert Pongrac je sodeloval tudi pri razvoju storitve Strela alarm.
Kaj najpogosteje poškodujejo strele?
Vsi vemo, da napetostni sunki, tudi takšni, ki jih ustvarijo udari strele, potujejo po električnem omrežju, zato so najbolj na udaru naprave, ki so na koncu verige: televizorji, računalniki, komunikacijske naprave. Meni je kljub vsej preventivi nekoč "skurilo" omrežni vhod na televizorju, a še dobro, da je imel podporo tudi za WiFi in sem lahko ohranil povezavo.
Grožnja pa ni samo iz vtičnice …
Res je. Neredko se pozablja, da napetostni sunki potujejo tudi po bakreni parici in že to bi bil lahko več kot zadosten razlog, da se vsak, ki mu je to omogočeno – in to je že zelo velik delež slovenskih gospodinjstev –, odloči za zamenjavo na optični priključek. Ne le, da z optičnim priključkom za isto naročnino dobite hitrejšo in zanesljivejšo internetno storitev – z optiko ste, za razliko od bakra, varni tudi pred udari strele, ker optično vlakno ne prevaja napetostnih sunkov. Še vedno pa ostaja tveganje zaradi napetostnih sunkov v električnem omrežju. Zato je treba naprave vedno izklopiti iz vseh vtičnic – eklektičnega in komunikacijskega omrežja. Ponavadi na eno od teh dveh pozabimo.
"Neredko se pozablja, da napetostni sunki potujejo tudi po bakreni parici, in že to bi bil lahko več kot zadosten razlog, da se vsak, ki mu je to omogočeno – in to je že zelo velik delež slovenskih gospodinjstev –, odloči za prehod na optični priključek."
Ali so potem tista gospodinjstva, ki jih sicer ni več veliko, a vendarle še nimajo možnosti priklopa na "optiko", v neenakopravnem položaju?
Njim predlagamo ureditev širokopasovnega priključka prek mobilnega omrežja pete generacije. Ta bo do konca leta 2025 pokrival večino prebivalstva v Sloveniji in brez dvoma zagotavlja hitrejši in zanesljivejši širokopasovni dostop predvsem tam, kjer je od stacionarnih priključkov na voljo samo bakreno omrežje.
Zakaj potem nekateri vztrajajo pri "bakru"?
Predvidevam, da zaradi udobja. Morda razmišljajo, zakaj bi nekaj spreminjali, če deluje, toda zakaj ne bi za isti strošek delovalo še bolje in varneje. Postopek prehoda ni zapleten, za vse lahko poskrbijo naši sodelavci.
Podatki slovenskih zavarovalniških statistik iz leta 2019 pravijo, da so strele poškodovale komunikacijske naprave v 42 odstotkih primerov, krmilne naprave v 23 odstotkih, grelno in hladilno tehniko v 20 odstotkih ter belo tehniko v osmih odstotkih. V sedmih odstotkih primerov škode zaradi strele je ta nastala drugje.
Ob povečanem tveganju za udar strele svetujete izklop naprav, a nekateri si tega ne morejo privoščiti. Ne govorimo samo o hladilnikih in zamrzovalnikih, temveč tudi o omrežnih storitvah, ki zahtevajo stalno dostopnost in jih uporablja vedno več ljudi.
Izklapljanje naprav iz električnega, in če je še vedno bakreno, tudi komunikacijskega omrežja, je zelo učinkovit obrambni ukrep pred napetostnimi sunki vseh vrst, tudi po udaru strele, a se zavedamo, da v nekaterih primerih in pri nekaterih uporabnikih to ni možno. Takrat pa svetujemo naprave za prenapetostno zaščito – nekaj deset evrov, kolikor stanejo, je zanemarljivo v primerjavi s stroški in nevšečnostmi, ki lahko nastanejo ob udaru strele.
Kako izbrati prenapetostno zaščito?
Priporočamo naprave, ki obvladajo močneje sunke in katerih proizvajalci jamčijo za kritje škode, če bi napetostni sunek po streli vendarle premagal to zaščito. Naložba v prenapetostno zaščito in tudi neprekinjeno napajanje, ki ohranja delovanje ključne bivalne infrastrukture, je zelo smiselna in smotrna, ko opravi svoje delo, pa tudi izredno gospodarna glede na obseg škode, ki jo udar strele lahko naredi. Četudi naprave, ki jih uporabljamo, morda niso več nove, ko jo strela skuri, jo je treba nadomestiti z novo, ki ima svojo ceno.
V 42 odstotkih primerov udara strele je ta poškodovala komunikacijske naprave (fotografija je simbolična).
Za konec se vrniva še na prehod uporabnikov z "bakra" na "optiko" – zakaj je ta pomemben tudi za Telekom Slovenije?
Zelo pomemben razlog je ta, ki sem ga že omenil: uporabnikom ob enakih stroških zagotoviti kakovostnejši in zanesljivejši širokopasovni dostop. Seveda ni zanemarljivo niti to, da se z manjšanjem deleža bakra v omrežju manjša tudi tveganje za škode na infrastrukturi Telekoma Slovenije in s tem tudi stroški, ki nastanejo ob zamenjavi opreme bodisi pri uporabniku bodisi kjerkoli drugje v omrežju. Manj kot se ukvarjamo z zamenjavami poškodovane opreme, bolj se lahko usmerimo v oblikovanje še boljših digitalnih storitev, s katerimi uporabnikom zagotavljamo povezanost. Na ta način lahko gradimo kakovostnejšo uporabniško izkušnjo, s čimer so potem tudi uporabniki zadovoljnejši. Tako je to dolgoročno boljše za vse.
Sorodne vsebine:
