Ponedeljek, 26. 5. 2025, 4.00
2 dneva, 5 ur
Klic, ki vam lahko uniči življenje: v Sloveniji že ogromno primerov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Če ste bili oškodovani v prevari, to prijavite policiji in nacionalnemu odzivnemu centru za kibernetsko varnost SI-CERT.
Banke v Sloveniji ponovno opozarjajo na nevarnost tako imenovanih investicijskih prevar, ki so v zadnjih letih postale nočna mora marsikaterega Slovenca ali Slovenke. Policija je samo v letu 2024 do decembra namreč obravnavala okrog 600 prijavljenih tovrstnih primerov s skupno škodo v bližini kar 17 milijonov evrov, kar pomeni, da je bila povprečna slovenska žrtev takšne prevare ob skoraj 30 tisoč evrov. Kako zagotoviti, da na tak način ne izpuhtijo tudi vaši življenjski prihranki ali pa morebitno posojilo?
Kako goljufi najpogosteje navežejo stik s potencialno žrtvijo?
Jedro investicijske prevare v veliki večini primerov predstavlja telefonski klic neznane osebe, prvi stik z žrtvijo pa je lahko vzpostavljen tudi na najrazličnejše zavajajoče načine, katerih namen je pogosto "filtriranje" primernih tarč goljufije in pridobitev njihove telefonske številke.
V zadnjem obdobju so najpogostejši načini iskanja žrtev plačane objave na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, ki poskušajo potencialne tarče goljufij pritegniti s šokatnimi naslovi s priloženimi spletnimi povezavami, ki vodijo do člankov z opisi naložbenih priložnosti, izdajanje za uspešne vlagatelje ali znane osebe z uporabo lažnih profilov in celo obljubljanje povrnitve škode, ki jo je kdo morebiti že utrpel v spletnih prevarah.
Da se na Facebooku nekdo izdaja zanjo in sporočila pošilja drugim uporabnikom, je prejšnji teden svoje sledilce opozorila slovenska pevka Maja Keuc. Neznani pošiljatelj bo nič hudega slutečemu uporabniku ali uporabnici, ki verjame, da si res dopisuje s pevko, po izmenjavi nekaj sporočil sicer poslal vabilo, da pogovor nadaljujeta v komunikacijski aplikaciji Telegram, kar je zelo pogost znak, da nas nekdo želi vplesti v finančno prevaro.
Namen tovrstnega ribarjenja je pridobiti telefonsko številko potencialne žrtve, nato pa se začne bombardiranje s telefonskimi klici.
Tarče investicijskih prevar telefonski klic neznanca sicer zelo pogosto prejmejo brez kakršnekoli predhodne komunikacije oziroma predaje osebnih podatkov prek različnih obrazcev na spletnih straneh, ki obljubljajo večkratno povečanje prvotne naložbe.
Povprečna žrtev v Sloveniji ob skoraj 30 tisoč evrov
Slovenska policija je v letu 2024 obravnavala okrog 1.800 primerov spletne goljufije, skupna škoda pa je znašala več kot 28 milijonov evrov. Največ je bilo prijav nikoli dostavljenih pošiljk, daleč največja denarna škoda pa je nastala prav pri investicijskih prevarah.
Kot so pri policiji 5. decembra lani pojasnili v izjavi za javnost, so v letu 2024 do takrat obravnavali okrog 600 prijav tovrstnih prevar, žrtve pa so bile skupno oškodovane za kar 17 milijonov evrov. To pomeni, da je povprečna žrtev investicijske prevare v Sloveniji lani izgubila skoraj 30 tisoč evrov.
Treba je poudariti, da gre pri teh številkah zgolj za obravnavane primere – vse žrtve spletnih prevar oškodovanja namreč ne prijavijo.
Kaj goljufi natvezejo tarči goljufije?
Na drugi strani slušalke je skoraj vselej nekdo, ki se v polomljeni slovenščini, slovenščini z izrazitim naglasom ali pa kar v angleškem jeziku predstavi kot naložbeni svetovalec.
Tarči goljufije nato razkrije, da je pred časom v določen naložbeni instrument, še pogosteje kriptovaluto, kot je bitcoin, vložil večjo količino sredstev, vrednost naložbe pa je od takrat močno narasla, zaradi česar predlaga izplačilo sredstev.
Ko smo pred časom preverjali, kako poteka tako imenovana dvojna prevara, pri kateri se goljufi izdajajo za nekoga, ki žrtvam spletnih prevar denar pomaga dobiti nazaj, nas je s slovenske telefonske številke – to je sicer razmeroma preprosto ponarediti z orodji, ki so prosto dostopna na spletu – poklical nekdo, ki se je sicer v slovenščini, a z zelo izrazitim naglasom predstavil kot Marko iz podjetja BTC. Ne iz slovenskega podjetja BTC d.d., temveč domnevno iz podjetja BTC.com, ki se ukvarja s kriptovalutami.
Primeri oglasov, ki so srž tako imenovane dvojne prevare – goljufi želijo žrtve prevare še enkrat speljati na led.
O tem, da iščemo pomoč, ker smo ogromno denarja izgubili v prevari, "Marko" sicer ni vedel ničesar. Namesto tega nas je obvestil, da smo 26. marca 2020 pri njihovem podjetju odprli denarnico za kriptovalute in nekaj denarja vložili v bitcoin, nato pa se jim domnevno nismo več javili oziroma smo na denarnico pozabili. Zanimalo ga je, ali želimo trgovati ali pa zapreti svoj račun (denarnico) in izgubiti vse, kar je v njej.
Da je "Marko" izbral ta datum, seveda ni bilo naključje. Cena kriptovalute bitcoin je bila marca 2020 najnižja v zadnjih petih letih. Naložba v bitcoin 26. marca 2020 bi bila danes vredna vsaj desetkrat toliko.
Če ste svoje osebne podatke, v prvi vrsti e-poštni naslov in predvsem telefonsko številko, v neznano poslali prek enega od takšnih obrazcev, ste se skoraj zagotovo znašli na seznamu potencialnih žrtev najrazličnejših spletnih prevar, kar pomeni možnost pogostega zvonjenja telefona.
Kako prepoznati, da imamo opravka z goljufom in ne naložbenim svetovalcem?
Prevaranti na tej točki svojim žrtvam do njihovega novoodkritega bogastva "pomagajo" priti na najrazličnejše načine, najpogostejši pa so:
– zahteva po plačilu pristojbin, najpogosteje v kriptovalutah, ki naj bi bile potrebne za uspešno izvršitev transakcije na uporabnikov tekoči račun,
– zahteva po posredovanju osebnih podatkov, kot so podatki o bančnem računu, podatki na kreditni kartici ali celo podatki za prijavo v portale mobilnega oziroma spletnega bančništva, domnevno za izvedbo nakazila oziroma za preverjanje, ali vsi podatki držijo,
Goljufi svojim žrtvam občasno podtaknejo lažne obrazce za prijavo v mobilno ali spletno banko. Ko žrtev to poskusi storiti, goljuf prejme podatke za neoviran dostop do njenih financ. Na fotografiji primer lažnega prijavnega okna za NLB Klik.
– zahteva, da si na pametni telefon naložite aplikacijo katere od kriptomenjalnic oziroma neobank, kot so ByBit, Binance, OKX, KuCoin, Revolut, češ da boste končno nakazilo sredstev prejeli prek njih,
– zahteva, da si na napravo naložite katero od aplikacij za oddaljen dostop, ki bi goljufu omogočila prevzem nadzora nad vašim osebnim računalnikom ali pametnim telefonom.
– zahteva, da o domnevni naložbi kriptovalut, ki vam jo želijo izplačati, ne komunicirate s svojo banko, najpogosteje s pojasnilom, da vam jo bodo zelo obdavčili.
Kaj storiti, če sumite, da ste postali žrtev prevare
Spletne goljufije v več delih sveta potekajo kot organizirane operacije z več zaposlenimi, ki delujejo v klicnih centrih. Prevaranti potencialne žrtve z iste ali pa različnih številk kličejo tudi večkrat dnevno. Tako rekoč edina rešitev za preprečevanje nadležnih klicev je blokiranje posameznih številk, s katerih prihajajo, a je daleč od popolne, saj bodo goljufi za nadaljevanje klicev preprosto uporabili drugo številko.
Nekaj najpogostejših nasvetov, ki jih uporabnikom dajo uradne institucije in banke:
– Če ste bili oškodovani v prevari, to prijavite policiji in nacionalnemu odzivnemu centru za kibernetsko varnost SI-CERT.
– Če ste trenutno v komunikaciji z osebami, za katere sumite, da bi lahko bile udeležene v prevaro, komunikacijo takoj prekinite.
– Če sumite, da ste postali žrtev prevare, izbrišite vse morebitne aplikacije ali programe za oddaljen dostop, kot so TeamViewer, AnyDesk, Supremo Mobile Assist.
– Če ste v spletni obrazec vnesli podatke o plačilni kartici in sumite, da bi lahko šlo za prevaro, jo nemudoma blokirajte prek spletne ali mobilne banke oziroma se obrnite na klicni center izbrane banke ali na telefonsko številko na hrbtni strani kartice.
– Če ste tretji osebi omogočili dostop do spletne ali mobilne banke, se obrnite na klicni center izbrane banke.
