Kako pametni telefon spreminja svet

Mobilni telefon z zaslonom na dotik in povezavo s spletom – pravi žepni računalnik oziroma tako imenovani pametni telefon – si lastita dve milijardi ljudi oziroma slaba tretjina svetovnega prebivalstva. Po napovedih analitičnega podjetja Andreessen Horowitz se bo ta številka do konca desetletja podvojila. Pametni telefon naj bi uporabljajo 80 odstotkov vseh odraslih oseb.

To se bo deloma zgodilo na račun eksplozivne prodaje poceni pametnih telefonov na največjih trgih (Kitajska, Indija), deloma pa zato, ker se bodo posamezniki, ki si jih ne bodo lastili, znašli ne le v komunikacijskem, temveč tudi družbenem zaostanku. Glede na smernice, ki jih že zdaj rišejo določene storitve (kot sta Uber in Airbnb), bodo nadaljnji razvoj sodobne družbe namreč narekovali prav pametni telefoni. Obdobja, ko smo ob omembi računalnika pomislili na škatlo pod mizo, je konec Današnji povprečen pametni telefon srednjega cenovnega razreda (primer: Samsung Galaxy A5) je precej bolj zmogljiv in priročen od povprečnega osebnega računalnika izpred desetih let. Uporabnik lahko opravila, za katera je moral praktično še včeraj sesti za pisalno mizo in zgrabiti miško – e-pošta, spletni nakupi, organizacija dokumentov – zdaj hitreje postori kjerkoli in kadarkoli.

A pametni telefoni se ne ustavijo tukaj. Z razvojem tehnologije in infrastrukture – v to je mednarodna mobilna industrija po pisanju Economista med letoma 2009 in 2013 vložila 1,61 bilijona (1610 milijard) evrov – so postali osebni pomočniki, ki poznajo odgovor na vsako uporabnikovo vprašanje.

S pomočjo vgrajenih senzorjev in širokopasovnega mobilnega interneta znajo povedati, kje na Zemlji so in kako hitro se premikajo, kdaj pride naslednji avtobus, katero pesem poslušajo, kako hitro bije uporabnikovo srce, koliko stane določen trgovinski izdelek in pomagajo pri pogovoru s tujcem, ki žebra po francosko.

Pametni telefoni za bolj tekoč in povezan svet Kot prelomni zgodovinski izumi – kolo, knjiga, parni stroj, ki so spreminjali interakcijo ljudi z okoljem in drug z drugim, to danes počno pametni telefoni. Meje med področji, ki so se še do pred kratkim odbijala kot enaka magnetna polja, so zaradi njih vse bolj zabrisane. Z aplikacijo Uber vsak voznik osebnega avtomobila postane potencialni taksist, z Airbnb vsak lastnik stanovanja popotnikom ponuja prenočišče, z aplikacijo BeMyEyes lahko vsak uporabnik na daljavo pomaga slepim in slabovidnim. Potrebe po zapleteni, večplastni organizaciji množičnih javnih dogodkov ni več – dogovori za nedavne proteste v ameriškem Fergusonu v St. Louisu, Kijevu in pred leti na trgu Tahrir v Kairu so potekali skoraj izključno prek komunikacijskih platform za pametne telefone.

Ti so prav tako ključna gonilna sila za razvoj interneta stvari. Vsako napravo, ki je povezana s spletom, najsi gre za pomivalni stroj, hladilnik, napredno ključavnico za vhodna vrata ali celo avtomobil, je namreč mogoče na daljavo upravljati ali do nje dostopati z aplikacijo za pametni telefon. Računalniški giganti postajajo tudi telekomunikacijska podjetja Apple, ki je še pred desetletjem veljal izključno za proizvajalca osebnih računalnikov, stopicljajočega za IBM-om in Microsoftom, je na krilih pametnega telefona iPhone postal najvrednejše podjetje na svetu. Marsikdo je že pozabil, da Jabolko sploh prodaja računalnike.

Google, oče najbolj uporabljanega spletnega iskalnika, si lasti tudi najbolj razširjeno mobilno platformo, Android. Svojo, Windows Phone, ima tudi Microsoft, Intel pa proizvaja procesorje za mobilne naprave.

Pametni telefoni so v zadnjih letih predvsem v tehnološkem gospodarskem sektorju povzročili neverjeten miselni preskok. Skoraj nobeno veliko računalniško ali internetno podjetje se ne osredotoča več samo na panogo, v kateri si je ustvarilo ime, temveč si poskuša odrezati tudi del dobičkonosne mobilne pogače. Ta po pisanju Business Insiderja že nekaj let zapored velja za IT področje, ki privlači največ kapitala vlagateljev. Iz mobilne industrije izhajata tudi dva po podatkih Forbesa trenutno najvrednejša start-upa – kitajski proizvajalec pametnih telefonov Xiaomi in taksistoritev Uber.

Ali pametni telefoni res uničujejo medčloveške odnose? Ob pogledu na katerikoli obljuden mestni lokal boste zagotovo opazili gručo dijakov ali študentov, ki druženje ob kavi namesto ob pogovoru preživlja ob buljenju v zaslone pametnih telefonov. To je pogosto uporabljen argument zagovornikov teorije, da pametni telefoni uničujejo pristne medčloveške odnose.

Pa je to res? S tem, ko pametni telefoni postajajo vseprisotni, je komunikacija med ljudmi kvečjemu še bolj pogosta, dinamična in osebna, po pisanju Economista opozarjajo nekateri psihologi. Z aplikacijami za komunikacijo in druženje, kot so Whatsapp, Facebook, Skype in Instagram, ljudje namreč ne izgubijo stika z osebami, ki jih niso videli že zelo dolgo, bolj redno pa se slišijo tudi s prijatelji in družinskimi člani.

Spletne igre (Real Racing, Hearthstone) poskrbijo, da je vedno kdo na voljo za anonimno digitalno druženje, tu pa sta še Tinder in Grindr, aplikaciji za spoznavanje oseb nasprotnega spola. Sploh prva je pri organizaciji zmenkov za eno noč, ki se pogosto končajo v postelji, zelo uspešna.

Je pa res, da številni posamezniki zaradi pretirano zavzete uporabe pametnih telefonov ne spremljajo dogajanja okoli sebe, kar je lahko nevarno, celo smrtonosno. Več preberite v tem prispevku.

Osebni podatki na pladnju Glavna slabost lastništva sodobnega pametnega telefona je, da njegov uporabnik z javnostjo deli preveč informacij in osebnih podatkov, so po pisanju Economista enotni strokovnjaki za varnost na spletu. Vdori v komunikacijska omrežja, ki jih je razkril ameriški žvižgač Edward Snowden, so namreč dokazali, da ljudje množično kupujejo naprave, prek katerih je mogoče opazovati praktično vsak njihov korak. Z aplikacijami družbenih omrežij, spletnih trgovin in shranjevanjem stvari v oblak pa uporabniki svoje osebne podatke in intimne življenjske podrobnosti sposobnim hekerjem praktično ponujajo na pladnju.

Protiukrepi se že pojavljajo. Tako Google in Apple sta uporabnikom Androida in iOS-a ponudila samodejno zaščito osebnih podatkov z enkripcijo, ki jo lahko dešifrirajo le oni. Ameriška zvezna država Kalifornija pa medtem vztraja, da morajo vsi pametni telefoni v prodaji omogočati izbris ali zaklep podatkov na daljavo (v primeru izgube ali kraje naprave).