Torek, 4. 8. 2020, 4.03
4 leta, 3 mesece
Novo upanje za obolele z Alzheimerjevo boleznijo
Genska terapija, ki bi lahko pozabljivosti utrla pot v pozabo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,63
2
Znanost in medicina še vedno iščeta učinkovit odgovor na demenco - avstralsko odkritje obeta, da smo zdaj korak bližje.
Avstralski raziskovalci poročajo o prvi genski terapiji na svetu, ki je pri laboratorijskih miškah ne le ustavila, ampak tudi obrnila proces izgube spomina, povezan z Alzheimerjevo boleznijo.
Raziskovalca z avstralske univerze Macquarie University brata Lars in Arne Ittner iz raziskovalnega središča za demenco tamkajšnje medicinske fakultete sta v svoji nedavni raziskavi s poskusi na laboratorijskih miškah dokazala, da je s primerno gensko terapijo in posledičnim aktiviranjem ključnega encima p38gamma v možganih mogoče preprečiti in celo zmanjšati izgubo spomina, ki je sicer značilna za poznejše stadije Alzheimerjeve bolezni. O svoji raziskavi bosta poročala v septembrskem izvodu znanstvene revije Acta Neuropathologica.
Genska terapija je proces vnosa genetskega materiala v celice z namenom zamenjave nenormalnih genov ali sinteze koristnega proteina.
Lars in Arne Ittner.
Dva meseca po terapiji so se starejši počutili kot mladeniči
Brata Ittner sta v več kot desetletje trajajočih raziskavah demence ugotavljala tudi vpliv tega ključnega encima v možganih.
Bolj, ko Alzheimerjeva bolezen napreduje, večja je izguba zaščitne encimske dejavnosti v možganih. V prejšnji raziskavi sta tako že pokazala, da aktivacija tega encima pri miškah z izrazito razvito demenco preprečuje razvoj simptomov Alzheimerjeve bolezni.
Nova raziskava je med drugim pokazala, da obnova funkcionalnosti tega zaščitnega encima na normalno raven prinaša tudi druge zaželene učinke. Dva meseca po prejemu terapije so pri teh zelo starih miškah ugotovili vrnitev spominskih funkcij in celo povrnitev zmožnosti učenja.
Pot do klinične uporabe bo zagotovo večletna
Spodbudni rezultati še ne pomenijo, da je klinična uporaba tega odkritja "takoj za vogalom". Priprava in izvedba kliničnih preizkusov ter tudi vsi postopki, povezani s tem, bodo lahko potekali še od pet in deset let.
Trud pa se bo zagotovo dolgoročno poplačal, saj je ta na novo odkrita tehnika spodbudna, ker lahko vpliva na zdravljenje tudi drugih bolezni, povezanih z demenco, torej ne samo na Alzheimerjevo bolezen – tudi na frontotemporalne demence, ki so značilne običajno za razmeroma mlajše ljudi, torej ljudi pri štiridesetih in petdesetih letih.
Demenca kljub napredku znanosti še vedno neobvladljiva
V domovini obeh avtorjev Avstraliji je demenca glavni vzrok smrti pri ženskah in drugi najpogostejši vzrok smrti v celotni tamkajšnji populaciji.
To je le ena od "neposrednih" posledic staranja avstralskega prebivalstva, še pravita brata Ittner, ki poudarjata moč vpliva Alzheimerjeve bolezni na obolelega in tudi na njegove bližnje ter družbo v celoti. "Medtem ko znanost uspešno zmanjšuje umrljivost zaradi raka, visokega pritiska, sladkorne bolezni in mnogih drugih bolezni, pogostost Alzheimerjeve bolezni nezadržno narašča," sta še poudarila.
Kljub velikemu napredku znanosti ostaja še vedno mnogo neznanega o možganih, njihovem delovanju in motnjah delovanja.
Možgani so še vedno dodobra "črne škatle"
Za naše razumevanje skrivajo možgani še vedno veliko skrivnosti. Njihovo preučevanje je še toliko težje, ker so nevrodegenerativni procesi zelo počasni, a vztrajni, kar otežuje njihovo spremljanje.
Toda novo odkritje iz Avstralije vendarle razkriva mehanizme na ravni aminokislin, ki bodo lahko pomembno prispevali v "dirki" za čimprejšnje uspešno in popolno ozdravljenje Alzheimerjeve bolezni.
2