Petek, 16. 5. 2025, 4.00
13 ur, 12 minut
Med krizo zgradil jezikovnega velikana, zdaj je poslovni angel
Bernhard Niesner, podjetnik in angelski investitor: Mladim v Sloveniji bi zelo priporočil, da sprejmejo tveganja #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,74
Bernhard Niesner je po skoraj poldrugem desetletju podjetniške poti, na kateri ni manjkalo niti kriznih obdobij, svoje podjetje zelo uspešno prodal in je danes angelski investitor.
Podjetnik avstrijskega rodu z londonskim naslovom, ki je po zelo uspešni prodaji svojega podjetja danes angelski investitor, je v pogovoru za Siol.net med drugim opisal vzpone in padce na svoji podjetniški poti ter kaj lahko pričakujejo in kako se morajo pripraviti vsi, ki se želijo podati v podjetniške vode.
Avstrijec Bernhard Niesner je leta 2008 v času svojega šolanja na madridski poslovni šoli IE Business School, ravno ob začetku velike svetovne finančne krize, spoznal svojega soustanovitelja in ustanovil zagonsko podjetje na področju spletnega učenja tujih jezikov. Leta 2022 je platformo Busuu prodal za 385 milijonov evrov, kar je eden od največjih poslovnih uspehov na svetu v tej panogi.
Po prodaji je še eno leto ostal glavni izvršni direktor podjetja Busuu. Trenutno je njegov denar v 26 zagonskih podjetjih, od tega je eno slovensko. Svoje izkušnje, tudi tiste, ki niso prijetne in se jih mnogi bojijo, deli z novopečenimi podjetniki. Te tudi spodbuja, naj na svoji podjetniški poti vztrajajo tudi takrat, ko so izzivi največji.
Bernhard Niesner je leta 2008 soustanovil spletno platformo za učenje tujih jezikov Busuu (fotografija je simbolična).
Zakaj ste ustanovili Busuu?
Rad se učim jezike. Ko sem med naključnim mreženjem v Madridu srečal svojega soustanovitelja, mi je bila všeč ta zamisel. Spomnite se, kako so se takrat učili jeziki – tudi s ploščami CD-ROM za tisoč evrov –, zato smo si zamislili spletno skupnost za učenje jezikov, kjer bi imeli dostop do jezikovnih tečajev, nato pa bi lahko vadili znanje z naravnimi govorci iz skupnosti. Če se torej želite naučiti italijanščine, so tu Italijani, ki se učijo angleščine, in lahko vadite z njimi – ter obratno. Povedal mi je, da išče člana ekipe, zato sva se povezala in med študijem MBA šest mesecev pisala poslovni načrt, potem pa sva ga le zagnala.
Od kod ime Busuu?
To je jezik iz Kameruna, ki ga govori osem ljudi. Ko smo imeli idejo, da bi podjetje poimenovali tako, smo poslali celo filmsko ekipo v Kamerun, da najde teh osem ljudi. In našli smo jih.
Kako je Busuu sprva deloval?
Kot poslovni model freemium, osnovna različica je brezplačna, nato pa je na voljo še plačljiva različica. Razširili smo ga na več kot sto milijonov uporabnikov, ki vsak dan pridobijo približno 20 tisoč novih uporabnikov. Nismo imeli samo prodaje končnim uporabnikom (B2C), ampak tudi poslovnim uporabnikom (B2B), tako da smo ga prodajali tudi velikim podjetjem, ki so želela imeti jezikovne tečaje za svoje zaposlene.
"Všeč so mi tisti, ki vidijo kozarec bolj poln, kot je."
Najbrž tudi prilagojene različice glede na posebnosti?
Točno tako, veliko je bilo maloprodaje modnih oblačil, logistike, farmacije itd. V času izstopa smo ustvarili približno 40 milijonov dolarjev (dobrih 36 milijonov evrov, op. a.) prihodkov, nato pa je k nam pristopilo več prevzemnikov, bilo je nekaj licitacijskega postopka in nato smo ga v začetku leta 2022 prodali.
Za 385 milijonov evrov. Toda na tej poti stvari lahko gredo narobe – ali je šlo kaj narobe?
Veliko stvari je šlo narobe. Začeli smo sredi finančne krize leta 2008, zato nam nihče ni želel dati sredstev. Tako smo morali dve leti delovati brez plače. V bistvu smo plačevali z lastnim denarjem.
Kako ste preživeli?
Na srečo smo imeli nekaj družinskega denarja, potem pa z vsem denarjem, kar sem ga kdajkoli prihranil iz svojih svetovalnih časov. Vse sem delal v zelo majhnem obsegu. Nato smo zbrali nekaj denarja od avstrijskega angela in pozneje od špansko-argentinskega angela, leta 2012 smo zbrali še nekaj več denarja, 3,5 milijona evrov. Potem smo poslovanje iz Madrida preselili v London in tam so se stvari začele zapletati. Leta 2008 smo začeli delovati kot spletna stran, čeprav je na trg prihajal iPhone, tako da smo morali celotno poslovanje z namizne spletne strani prenesti na mobilno, kar je bila popolna nočna mora. Dve leti smo potrebovali za preoblikovanje platforme in imeli smo investitorja, ki je nekaj tednov pred vložitvijo denarja izstopil, tako da nam je ostalo le še za nekaj mesecev denarja, zato smo morali odpustiti ljudi. Število zaposlenih smo s 50 zmanjšali na 40, nato pa smo imeli množični odhod, odšlo je 80 odstotkov ljudi, ker jim posel ni bil več všeč.
"Milijarda ljudi se uči jezikov, tako da je to ena od stvari, ki jih ljudje ne bodo nehali početi."
… ker niso videli nobene kratkoročne prihodnosti.
Točno tako, zato smo se vrnili na deset ljudi, kar je bilo izjemno boleče. Na srečo smo zaradi odhoda vseh ljudi dosegli pozitiven denarni tok in dobesedno nekaj mesecev pozneje smo začeli uvajati mobilno aplikacijo, številke so začele naraščati in šest mesecev pozneje smo od založnika zbrali šest milijonov evrov.
Kako ste vedeli ali čutili, da se bodo razmere izboljšale? Lahko se tudi ne bi. Kaj bi bilo potem?
To je bil verjetno eden najtemnejših dni. Ta posel sem gradil že sedem let in vse se je sesulo pred mano. Vendar sem vedno verjel, da se bodo ljudje učili jezikov, da je to velik, vreden in obetaven trg. Milijarda ljudi se uči jezikov, tako da je to ena od stvari, ki jih ljudje ne bodo nehali početi. Tudi pri umetni inteligenci verjamem, da obstaja trg. Meni je bilo to preprosto všeč, kar pomeni, da sem imel strast do tega problema. Zato sem vztrajal in mislim, da sem nato zaposlil prave ljudi in, kar je najpomembneje, zgradil organizacijo, ki temelji na kulturi.
Po dežju torej posije sonce.
Po tej skoraj smrtni izkušnji smo v veliki meri zgradili podjetje, ki temelji na kulturi, v katerem smo zaposlili ljudi, ki so bili močno usklajeni z vrednotami, ki smo jih določili. Imeli smo celoten sistem za uresničevanje vrednot in potem je postalo ponovno zabavno biti tam. Včasih sem sovražil prihod v pisarno, in če to počneš kot podjetnik, je očitno nekaj narobe. Potem sem ponovno začutil strast in ljubezen do posla.
"Čisto bistvo podjetništva je nenehno reševanje težav."
Kako ste kljub vsem izzivom ohranjali moč in voljo?
Mislim, da me je takrat pokonci držala družina. Takrat se je rodila moja hčerka, tako da je bil prihod domov k otroku, ki se zna samo veseliti, jokati …, čudovit. To me je opomnilo, kaj je v življenju zares pomembno. Potem sem prebral knjigo The Hard Thing About Hard Things (prevod bi se lahko glasil Zahtevno o zahtevnih stvareh) Bena Horowitza, ki pravi, da je treba sprejeti boj, kar je ideja podjetnika, ki bo nenehno priča boju, ki se nikoli ne bo končal. Spremeniti moraš svojo miselnost – ne smeš razmišljati, ali boš prišel do mesta, kjer ni boja. Ni pomembno, kako uspešen si, nenehno bodo težave – sprejmi jih in poskušaj v njih uživati.
Ali vam ne bi bilo v življenju lažje, če bi šli v neko službo z opredeljenim delovnim časom?
Meni ne, tam ne bi zdržal več kot teden dni. Zmešalo bi se mi, ker imam rad, da se kaj naredi, rad imam dejanski vpliv, poleg tega pa potem zelo rad delam z ekipo. V ekipo smo dobili ljudi, ki so želeli stvari premakniti naprej.
Podjetništvo torej ni za vsakogar. Kaj je tisto, kar moraš imeti, da preživiš, da zdržiš?
Vsekakor ni za vsakogar. Zdaj se ukvarjam z angelskimi naložbami, iščem pozitivnost. Všeč so mi tisti, ki vidijo kozarec bolj poln, kot je. Potrebuješ to pozitivnost. Drugo je strast, jasno izražena strast do problema. Če gradiš podjetje samo zato, ker misliš, da boš zbral denar in podjetje prodal za milijone – pozabi na to, sploh ne začni. Ker bo to tako težko in verjetnost, da ti bo to uspelo, je skoraj nična.
"Če gradiš podjetje samo zato, ker misliš, da boš zbral denar in podjetje prodal za milijone – pozabi na to, sploh ne začni."
Dobra prodaja mora biti posledica, ne motiv.
Točno tako. Torej moraš imeti osebni odnos do problema, nato pa vztrajnost, odpornost, žilavost. Zato so mi všeč ljudje, ki so se ukvarjali z vzdržljivostnimi športi, in ne tisti, ki so jih hranili s srebrno žlico.
Seveda, ker nimajo občutka, kaj je treba storiti.
Točno tako. Borci so se morali vedno boriti. To so elementi, ki jih iščem.
Kje najdete takšne ljudi?
Na srečo oni najdejo mene (nasmeh, op. a.). Dobivam tudi priporočila od drugih vlagateljev. Raje vlagam v področja, ki imajo, kot jaz temu pravim, pozitiven vpliv na svet. Tega mi ni treba početi, da bi zaslužil več denarja. Raje bi naredil nekaj, s čimer bi izboljšal svet.
Nekdo bi pomislil, da vam v življenju ni treba početi ničesar več.
To se sliši grozno.
Toda vi ne morete stati pri miru.
Točno tako. Zato poskušam izbirati podjetja, ki imajo pozitiven vpliv. Izobraževanje, podnebne tehnologije. Ne bi se odločil za še eno zavarovalnico samo zato, ker se s tem da zaslužiti denar. To zame ni zanimivo.
"Zdaj se ukvarjam z angelskimi naložbami, iščem pozitivnost. Všeč so mi tisti, ki vidijo kozarec bolj poln, kot je. Potrebuješ to pozitivnost."
Delovali ste v različnih državah z različnimi kulturami in različnimi pogledi na zagonska podjetja. Kje imajo največ teh zaželenih lastnosti in kje manj? Kje je tu Slovenija?
Rad imam Latinsko Ameriko in Španijo, kjer so precej ustvarjalni. Zato smo odprli pisarne v Madridu, kjer je bilo približno sto ljudi, in bili zelo uspešni. Všeč mi je španski ekosistem. Združeno kraljestvo je, bodimo iskreni, še vedno leta pred nami, kar zadeva podjetniško miselnost. Moja hči, stara 11 let, ima v šoli ure podjetništva. V Združenem kraljestvu se zavedajo, da so podjetniki pomembni za gospodarstvo, v Avstriji pa je podjetnik sovražnik zaposlenih, tisti, ki želi zaslužiti denar. Imajo ga za zlobnega.
Kako okrepiti zavest o pomenu in vlogi podjetništva?
Spodbujati bi morali zlasti tiste, ki tvegajo, da zaslužijo za ustvarjanje plač ljudi in plačevanje davkov. V Avstriji ne nagrajujemo prevzemanja tveganja. Smo zelo nenaklonjeni tveganju in to je kulturni problem. Avstrija je nekoliko podobna Sloveniji. Zelo podpiramo ljudi, da nekako plavajo v sistemu. Lahko si brezposeln, pa bo država poskrbela zate. Zdravstveno varstvo plačuje država. Izobraževanje plačuje država. In v tem je problem.
Torej nismo motivirani, da bi naredili nekaj zase?
Ne, nismo. Ironija je, da bi prav v teh državah, in sem bi štel tudi Slovenijo, še bolj morali ustvarjati podjetja, ker – kaj je najslabše, kar se lahko zgodi? Ali boš živel na ulici? Ne. Država bo dejansko poskrbela zate. Mladim v Sloveniji bi zelo priporočil, da sprejmejo ta tveganja, ker ne bodo končali na ulici, ne bodo lačni. V resnici pa se zgodi ravno obratno. Ljudje so zelo samozavestni, udobno jim je, zato ne sprejemajo teh tveganj. Enako je v Avstriji. Slišal sem, da se tudi Slovenija ni najbolje odrezala na lestvici glede enostavnosti ustanavljanja startupov. Mislim, da to ni raketna znanost. In zdaj si v Avstriji res prizadevamo za to. Za kaj gre? Ljudem olajšati ustanavljanje podjetij. Naj ne bo notarskega overjanja in birokracije okoli tega.
Tudi Evropski uniji se včasih očita preveč birokracije …
Investiral sem v spletno notarsko podjetje Notarity, kjer lahko v petih minutah prek spleta opraviš notarsko overitev. Avstrijskim notarjem to ni všeč, zato so očitno proti, vendar je treba to storiti v skladu z zakonodajo Evropske unije. Zato menim, da je treba ljudem in podjetjem to olajšati. Drugi cilj je privabljanje talentov. Slovenija ima ogromno priložnosti, država je čudovita, demokracija je stabilna, lahko bi privabila ljudi, zlasti iz ZDA. Pripeljite jih v državo. Imejte vizume za zagon, ki ljudem olajšajo prihod v državo. Imejte davčne spodbude. Tudi delniške opcije. Ob prodaji Busuuja smo zaposlenim razdelili 50 milijonov evrov in iz tega je bilo ustanovljenih že več novih podjetij. Menim, da se je treba usmeriti v določene sektorje, kot je slovensko strokovno znanje na področju avtomobilske industrije in mobilnosti. Ni mogoče početi vsega hkrati.
"Slovenija ima ogromno priložnosti, država je čudovita, demokracija je stabilna, lahko bi privabila ljudi, zlasti iz ZDA. Pripeljite jih v državo. Imejte vizume za zagon, ki ljudem olajšajo prihod v državo. Imejte davčne spodbude. Tudi delniške opcije."
In kako torej gre Sloveniji?
Nisem globoko seznanjen s slovenskimi razmerami, sem pa jim malo izpostavljen. Verjamem, da gre Slovenija v pravo smer, a se, kot vedno, moramo premikati hitreje. Slovenija ima po mojem mnenju edinstven položaj: povezavi z Avstrijo in Italijo, dostop do Balkana. Upam, da sprejemanje odločitev ne traja predolgo, vsekakor krajše kot v veliki državi, kjer se moraš pogovarjati na ne vem koliko ravneh. Kopirajte, kar počnejo uspešne države. Velika Britanija, na primer, angelskim investitorjem ponuja 50-odstotno vračilo denarja za investicije do 200 tisoč funtov na leto (dobrih 240 tisoč evrov, op. a.). Če vložim sto tisoč, dobim 50 tisoč lanske dohodnine nazaj. Preprosto kopirajte te dobre prakse.
Ali menite, da Slovenija ne prepoznava dovolj svojega potenciala in prednosti?
Rekel bi, da bi Slovenija lahko bila bolj agresivna pri ustvarjanju pogojev, ki bi podjetnikom omogočali, da si bolj prizadevajo.
Kako?
Kot sem rekel, olajšati ljudem ustanavljanje podjetij. Privabite in obdržite vrhunske talente z vizumskimi programi za zagonska podjetja in shemami delniških opcij.
"Verjamem, da gre Slovenija v pravo smer, a se, kot vedno, moramo premikati hitreje."
Večina potencialnih podjetnikov se boji neuspeha. Kaj se je mogoče naučiti iz neuspeha?
Da bo to neverjetno lepo videti v vašem podjetniškem življenjepisu. Kot vlagatelj iščem tako imenovano brazgotinsko tkivo, brazgotine, ki so jih ljudje dobili v drugih bitkah, zaradi katerih ne bodo ponovili iste napake.
Kot otroška bolezen – če si jo že imel, boš proti njej odporen.
Da. V idealnem primeru nisi vlagatelj v zagonsko podjetje, pri katerem imajo ali bi lahko še imeli otroško bolezen, ampak v takšno, kjer so jo že imeli in je ne bodo več dobili. Zato mislim, da je to podcenjeno.
Poljubiti moraš veliko žab, preden najdeš princa.
Točno tako. In priznajmo si, da imajo serijski podjetniki veliko več možnosti za uspeh kot tisti, ki so uspešni prvič. Mislim, da sem bil edinstven primer, saj je bilo moje prvo zagonsko podjetje uspešno. Večini prvih ustanoviteljev je spodletelo.
… in to ni nekaj, zaradi česar bi morali biti ljudje žalostni, kajne?
Ne. Če si navdušen nad problemom in imaš neki vpliv, se boš naučil stokrat več, kot če delaš v pisarni velikega podjetja. Zakaj torej tega ne bi storil?
"Priznajmo si, da imajo serijski podjetniki veliko več možnosti za uspeh kot tisti, ki so uspešni prvič. Mislim, da sem bil edinstven primer, saj je bilo moje prvo zagonsko podjetje uspešno. Večini prvih ustanoviteljev je spodletelo."
In če veš, zakaj ti ni uspelo, je to korak naprej.
Tako je, tega ne boš več ponovil. Zato pozabi misel, da je neuspeh napaka in nekaj slabega.
Kako je mogoče uravnotežiti zahteve po rasti startupa z zasebnim življenjem?
To ni mogoče.
In s tem se da živeti?
Jaz sem stavil na to, da bom zelo veliko delal, da bom na neki točki finančno neodvisen in bom lahko veliko časa preživel z otroki – kar se mi trenutno tudi dogaja. Imam popolno prilagodljivost. Iz šole ju poberem ob treh. Z njima grem kam ob koncu tedna. Zdaj lahko preživljam čas z njima. Da, pogrešam njuna zgodnja leta, zdaj sta stara osem in enajst let. A vseeno mislim, da lahko zdaj preživim veliko več časa z njima kot nekdo, ki je v pisarni.
"Ne vlagam v ljudi, ki mislijo, da bodo lahko hitro zablesteli in potem izginili."
Toda to ne uspe vsem.
Da, včasih se ne izide tako. Seveda potrebuješ ravnovesje. Poskrbeti moraš tudi za svoje duševno zdravje. Toda bodimo iskreni, če meniš, da boš kot podjetnik imel službo od osmih do štirih pozabi na to. Sploh ne začni. In na splošno se mi zdi ta koncept ravnovesja med delom in življenjem zelo moteč, saj ga ne vidim tako, da je treba izbirati med delom ali življenjem. Naše življenje je do neke mere tudi naše delo.
Torej ste uživali v trpljenju 20 ur na dan.
Bil sem obseden s tem, kaj lahko izboljšamo. Kako bi lahko bolje učili jezike. Kako narediti razliko. Ko je bila na primer sirska kriza, smo Sircem brezplačno omogočili članstvo Premium. V taboriščih se je 300 tisoč Sircev brezplačno učilo jezike. Ko se je začela ukrajinska kriza, smo to ponudili tudi njim. V nekaj dneh se je več sto tisoč Ukrajincev učilo nemščino in angleščino. Neverjetno je, da lahko kot podjetnik ustvariš nekaj, kar ima tako pozitiven učinek. Da, ustvarili smo prihodke in veliko prodajo, vendar smo v ozadju naredili tudi res veliko dobrega in koristnega za veliko ljudi. In to mi je všeč. Od tod izvira strast.
Kako bi 80-letni babici razložili, kaj je angelski investitor?
To je angel. To je zelo dober človek, ki svoj denar vlaga v mlada podjetja, ki potrebujejo denar, da zgradijo podjetje in v idealnem primeru pridejo do naslednjega koraka.
"Včasih sem sovražil prihod v pisarno, in če to počneš kot podjetnik, je očitno nekaj narobe."
Ampak na koncu tudi sam pričakuje ...
… donos, da. Ampak iskreno, trenutno je zame donos samo češnja na torti. Ko napišem ček, ne pričakujem, da se mi bo ta denar vrnil. To je podobno igranju v igralnici: ne hodi v igralnico, če misliš, da boš prišel ven z več denarja.
Katera druga merila še upoštevate ob vrednotenju neke ideje?
Dovolj velik mora biti tudi trg. Torej ne nekaj majhnega, lokalnega, ampak pomemben je celoten naslovljiv trg. Konkurenčna prednost – zakaj bo to podjetje zmagalo? Kako bodo branili to, kar gradijo? In potem moram videti tudi, da je ustanovitelj pripravljen vztrajati na dolgi rok. Ne vlagam v ljudi, ki mislijo, da bodo lahko hitro zablesteli in potem izginili. Pri angelskem investiranju sem videl že vse mogoče nore stvari, sploh na začetku ljudje počnejo vse mogoče. Idealno vlagam v raznolike ekipe – ženske, moški, ljudje, ki imajo poseben vpogled v problem ter strast. Strast se mora čutiti.
Koliko časa boš ob zagonu podjetja zelo trpel, potem pa se bodo stvari začele izboljševati?
Ne bo se izboljšalo. To bo neprestana bitka. Trpljenje. Ampak se boš navadil na trpljenje.
Trpljenje, ki ga ljubiš.
Da, točno tako. Trpljenje, zaradi katerega si srečen. To je kot biti zdravnik na urgenci. Nenehno boš delal z ljudmi, ki so v krizi. Sprejmi izzive kot svojo edino stalnico. Ne glede na to, ali pridobiš dodatnih deset milijonov, ali pri velikem tekmecu najameš novega tehničnega direktorja, ali sam izvedeš prevzem podjetja – izzivi bodo vedno prisotni. Ne pričakuj, da se bo to kdaj končalo. Čisto bistvo podjetništva je nenehno reševanje težav. Če misliš, da to ni tvoja naloga, potem si v napačni službi.
Katere so največje oziroma najpogostejše napake, ki jih delajo novi startupi?
Začniva na začetku. Napačna ustanovitvena ekipa oz. preveč ustanoviteljev – vidim predstavitve s štirimi ali petimi soustanovitelji. To je recept za katastrofo. V idealnem scenariju jih ni več kot dva ali trije. In seveda morajo imeti zelo dopolnjujoča se znanja. Ne potrebuješ dveh finančnikov ali dveh bioinženirjev, pač pa dopolnjujoče se veščine in ljudi, ki se dobro razumejo med sabo. Druga napaka je, da zberejo preveč denarja in prehitro rastejo. Vse temelji na tem, da začnejo hitro zaposlovati ljudi in trošiti. Če imaš denar na računu, pusti, da stvari dozorijo s časom. Eni ne zaščitijo svojega posla in to je zelo narobe, kajti vedeti je treba, da bodo tekmeci vsekakor prišli.
