Torek, 6. 6. 2023, 22.11
2 tedna, 4 dni
Dileme umetne inteligence
Ali lahko umetna inteligenca dobro svetuje pri izbiri idealne počitniške destinacije?
Kadar je za sprejemanje neke odločitve treba pretehtati veliko podatkov, to lahko veliko hitreje in učinkoviteje za nas naredijo algoritmi umetne inteligence – a ko imamo predstavljene in obdelane vse podatke, pravico do odločitve le obdržimo zase.
Umetna inteligenca je zagotovo ena najbolj vročih tem današnjega časa. Algoritmi so pri opravljanju nalog, ki so prej od nas terjale veliko časa, znanja in dela, postali že tako zmogljivi, da marsikdo v umetni inteligenci vidi veliko grožnjo za posameznike, njihova delovna mesta in družbo v celoti.
Umetna inteligenca je že povsod z nami
A ob vsem tem se prepogosto pozablja, da vsaka tehnologija ali celo vsak predmet v skrbnih rokah predstavlja orodje, v napačnih rokah in z zlonamernimi nameni pa nekaj zelo nevarnega. Zato bi bilo tudi v primeru umetne inteligence zelo pomembno pozornost usmeriti na spodbujanje pozitivnih primerov rabe - in teh ni malo..
Že pred štirimi leti je profesor filozofije in informacijske etike na Univerzi v Oxfordu ter direktor laboratorija za digitalno etiko Luciano Floridi v pogovoru za Siol.net spomnil, da se z začetki umetne inteligence pravzaprav srečujemo že dalj časa in da bi (že takrat) težko našli nekoga, ki ne uporablja umetne inteligence.
Filip ljubi domovino
Eden od nevsakdanjih primerov se je skoraj neopazno pojavil na spletni strani ene od slovenskih potovalnih agencij. V spodnjem desnem kotu se za zeleno ikono in drobnim napisom chatbot skriva Filip, interaktivni svetovalec za izbiro počitniških destinacij. Informacij o cenah in vseh podrobnosti sicer nima, na kar opozarja že na začetku, a je pripravljen posredovati splošne informacije.
Kenija je prvi predlog umetne inteligence, ko za destinacijo zahtevamo naravne znamenitosti, malo zgodovine, dobro hrano in da ni preveč vroče.
Tako je Filip ob poizvedbi "Naravne znamenitosti, malo zgodovine, dobra hrana, ne preveč vroče" predlagal Kenijo, ko pa smo mu dodatno povedali, da bi raje ostali doma, je bila njegova prva izbira – Slovenija. Ko smo si zaželeli kraj, kjer je lepa narava, ki je dostopen z avtom in ni več kot 400 kilometrov stran, je Filip predlagal Triglavski narodni park pri nas in Gorski kotar pri naših jugovzhodnih sosedih.
Vedeti pa je treba, da na isto vprašanje Filip ne bo vedno ponudil enakega odgovora.
Naj se ve, čigava je zadnja beseda
Če Filipa jemljemo resno ali samo kot sogovornika za zabavo, ostaja dejstvo, da nam lahko – podobno kot navigacija na mobilnem telefonu ali nekoč na namenskih napravah – umetna inteligenca veliko hitreje kot mi izbrska zanimive in potrebne podatke, toda končna izbira mora, vsaj še nekaj časa, vendarle ostati naša. Gotovo si ne želimo, da končamo kot protagonisti več videov na internetu, ki so po slepemu sledenju navodilom navigacije končali na robu prepada, ozki gozdni poti ali kje drugje v zadregi.