Vodušek speljan na limanice?

"Na osnovi teh prepisov prisluhov si težko ustvarim popolno sliko, poleg tega sem dobil le del prisluhov in ne celote, zato sem na sodišče vložil zahtevo po celotnem prepisu oziroma sem zahteval tudi tonski posnetek," je na naše vprašanje, ali in v kolikšni meri so prisluhi obremenilni za osumljena Stanislava Gaberca in Vladimirja Voduška, pojasnil Gaberčev odvetnik Boris Kanduti. Zahteva za varstvo zakonitosti Kot je znano, je senat okrožnega celjskega sodišča potrdil enomesečni pripor za oba osumljenca – očitajo jima izsiljevanje –, ki se jima izteče 12. avgusta. Tako Voduškov odvetnik Boštjan Penko kot Kanduti se nista strinjala z razlogom odreditve ukrepa pripora – obstajala naj bi ponovitvena nevarnost –, zato sta na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, edino pravno sredstvo, ki sta ga imela še na voljo. "Vrhovno sodišče je prejelo zahteve, ki so jih pretekli teden vložili zagovorniki, nato pa naknadno tudi eden od osumljenih," je prejem zahtev potrdil Gregor Strojin z vrhovnega sodišča. Zahteve so bile posredovane vrhovnemu tožilstvu, ki pa nanje še ni odgovorilo, "zato o njih še ni bilo odločeno," še pojasni Strojin. Vrhovno tožilstvo mora sicer na zahteve odločiti v zakonsko predpisanih treh dneh.

Korošec in Stiplovšek: Z objavo spornih dokumentov ugled podjetij ne bi bil omajan Zanimivo je, da sta po naših informacijah pred preiskovalnim sodnikom oba prijavitelja domnevnega izsiljevanja, torej tako Gorazd Korošec iz Uniorja kot Vinko Stiplovšek iz podjetja Rhydcon, zanikala, da bi objava podatkov oziroma računov, s katerimi naj bi Vodušek in Gaberc izsiljevala omenjena prijavitelja kaznivega dejanja, lahko okrnila ugled omenjenih podjetij.

Zakaj potem izsiljevanje? Malo nenavadno, če ne kontradiktorno, je namreč, da jima očitajo izsiljevanje, v preiskavi pa oba prijavitelja nato povesta, da objava spornih dokumentov ne bi škodila ugledu podjetja. Kaznivo dejanje izsiljevanja definira 213. člen kazenskega zakonika 1, ki v prvi točki pravi "Kdor zato, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo koga prisili, da stori kaj zanj ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja, se kaznuje z zaporom do petih let," v drugi pa, da se enako kaznuje tisti, "kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, komu zagrozi, da bo o njem ali njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njihovi časti ali dobremu imenu".

Vodušek zaveden Vedno več je tudi ugibanj, ali je bil Vodušek speljan na limanice in da je bila tudi pogodba o oglaševanju, ki naj bi jo sklepal Vodušek z Uniorjem za obdobje petih let, le prevara, s katero bi dokazali izsiljevanje. Na to kažejo še nekatere izjave pred preiskovalnim sodnikom. Tako naj bi Korošec angažiral odvetniško pisarno Gregorič Pungartnik, da naj sprejme Vladimirja Voduška. Jože Gregorič naj bi po naših podatkih povedal, da je bila njegova naloga, da Voduška posluša, da izve številko, ki jo Vodušek zahteva, in spodnjo mejo, s katero bi še bil zadovoljen, ter način plačila. Gregorič je zadevo v reševanje predal odvetniku Jerneju Mlinariču, ki naj bi pripravil pogodbo. Ta naj bi se v zadevo precej poglobil, šele po odmevni aretaciji pa je izvedel, da je bila pogodba, za katero naj bi trdo garal in poizvedoval, pravzaprav le navidezna. To je po naših podatkih potrdil tudi Gregorič, ki pa je preiskovalnemu sodniku zatrdil, da ni vedel nič o domnevnem izsiljevanju, prav tako Vodušek od njega ni zahteval gotovine v višini 350 tisoč evrov.