Število vlomov se je povečalo za slabe štiri odstotke

Prejšnjo sredo so vlomilci iz medgeneracijskega centra Simbioza, ki starejšim pomaga pri uporabi računalnikov, ukradli okoli 30 računalnikov in računalniško opremo. Škode je po prvih ocenah za okoli 15 tisoč evrov.

V nedeljo je na parkirnem prostoru v Novem mestu neznanec izkoristil nekajminutno odsotnost lastnice, vlomil v osebni avtomobil in z zadnjega sedeža odtujil torbico z denarjem, bančnimi karticami in dokumenti. Škode je za okoli 700 evrov. Na parkirnem prostoru trgovskega centra v Novem mestu je 1. marca zvečer nekdo vlomil v osebni avtomobil in odtujil torbico z mobilnim telefonom, bančnimi karticami in dokumenti. Lastnika je oškodoval za 1800 evrov.

Med 25. februarjem in 1. marcem je v okolici Dolenjskih Toplic nekdo vlomil v stanovanjsko hišo in odtujil sef z denarjem in zlatnino. Okoliščine vloma policisti še preiskujejo. V okolici Šentjerneja je nekdo iz odklenjene garaže stanovanjske hiše odtujil diatonično harmoniko. Lastnika je oškodoval za 800 evrov. V noči na ponedeljek je v Brestanici neznanec vlomil v trgovino in odtujil tobačne izdelke. Povzročil je za okoli 1500 evrov škode.

Tako se je glasilo včerajšnje dnevno poročilo le za območje Policijske uprave Novo mesto, sicer pa skoraj ne mine dan, ko vlomilci ne bi bili na delu.

In kaj pravi statistika? V letu 2013 je policija zabeležila 61.767 kaznivih dejanj zoper premoženje, kar je za 3,7 odstotka več kot v letu 2012, ko je bilo tovrstnih kaznivih dejanj 59.541. "V letu 2013 smo beležili manjši porast števila premoženjskih kaznivih dejanj, predvsem na račun povečanja števila tatvin in vlomov tako v stanovanjske kot poslovne objekte. Ne glede na povečanje števila kaznivih dejanj nam je z dobrim operativnim delom uspelo povečati število preiskav tovrstnih kaznivih dejanj," je pojasnil Drago Menegalija z Generalne policijske uprave.

Vlomilci nad premoženje z različnimi orodji Po podatkih policije storilci najpogosteje uporabijo fizično silo, okna in vrata na vzvod odpirajo s pomočjo fizične sile in primernega orodja, na primer montirnega železa, izvijača. "Prav tako še vedno beležimo primere vrtanja v okvirje oken in razbijanje stekla na oknih in vratih. Še vedno se pojavljajo občasne serije vlomov z lomljenjem cilindrične ključavnice. Malo manj pogosto se srečujemo z vrtanjem cilindrične ključavnice in odpiranjem teh s pomočjo specialnih orodij," dodaja Menegalija.

Alarmne naprave storilce odvračajo Pri tem opaža, da "beležimo zelo malo primerov, ko storilci onesposobijo alarm, zato lahko trdimo, da se storilci običajno izogibajo objektom, ki so varovani z alarmom, razen v primerih, ko se odločijo za vlom v nek objekt s točno vnaprej določenim namenom pridobitve nekega konkretnega predmeta. V teh primerih smo se že srečali z onesposabljanjem alarmov oziroma hitrimi vlomi v objekte, čeprav so se alarmi sprožili. Gre za vlome v trgovine s tehničnim blagom, zlatarne in napade na bankomate".

Da bi kakšna policijska uprava po številu vlomov prav posebej izstopala, ne ugotavljajo, saj policija obravnava več vlomov na območju večjih policijskih uprav, za vlomilce so zanimiva območja tudi v bližini avtocestnega omrežja. Med odtujenimi predmeti so najpogostejši gotovina, zlato in predmeti iz zlata ter drugi vrednejši predmeti.

Dobovšek: Varnost se privatizira "Glede na finančno krizo tako v Sloveniji kot v Evropi se premoženjska kriminaliteta pričakovano povečuje, pri čemer prednjačijo vlomi, saj storilci tako najhitreje pridejo do dodatnega premoženja," ugotavlja Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede. Pri tem storilce deli na "domače" in "tuje", tranzitne storilce, ki potujejo skozi Slovenijo, pri čemer je največja težava ta, da je običajno škoda, ki jo vlomilci povzročijo, zelo velika, zaslužki od prodaje ukradenih predmetov pa ne toliko.

Domače vlomilce policisti običajno odkrijejo, ker se s tem poklicno ukvarjajo in ker storilca povežejo s serijo vlomov, tuje pa malo teže. "Varnost se privatizira," poudarja Dobovšek, saj policija z novimi zakoni dobiva vedno več zadolžitev, pri čemer ima vedno manj ljudi. "Če je prioriteta policije gospodarski kriminal na najvišji ravni, potem je logično manj ljudi, ki se ukvarjajo z lokalnimi kriminalci," dodaja. Po njegovem mnenju imajo ljudje dve možnosti: ali se organizirajo v okviru lokalne skupnosti ali pa vlagajo v tehnično varovanje oziroma najamejo varnostnike.

Dobovšek je še prepričan, da se tovrstnih kriminalnih dejanj ne lotijo ljudje, ki so zaradi finančne krize na dnu. "Zelo malo ljudi bi zaradi revščine poseglo po kriminalu oziroma bi prestopilo ta prag. Gre za ljudi, ki se s tem poklicno ukvarjajo, med njimi je sicer nekaj mladih, ki so brez služb, določen odstotek tovrstnih storilcev je tudi med odvisniki," ugotavlja Dobovšek.