Torek, 6. 11. 2018, 14.50
5 let, 12 mesecev
Odzivi na sodbo radana
Sodnik: Tožilstvo v primeru Radan spregledalo objektivne okoliščine #video
Predsednik sodnega senata ljubljanskega okrožnega sodišča je v utemeljitvi sodbe zdravniku Ivanu Radanu, ki je bil oproščen uboja štirih bolnikov v ljubljanskem kliničnem centru, poudaril, da je tožilka obtožbe gradila na osebnih okoliščinah obtoženega in tako spregledala objektivne okoliščine primera. Ob omenjenih navedbah predsednika sodnega senata se postavlja vprašanje, kaj to sploh pomeni in ali je tožilstvo v zadevi Radan morda storilo napako.
Predsednik sodnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani Martin Jančar je ob utemeljitvi nepravnomočne oprostilne sodbe v primeru zdravnika Ivana Radana tožilki Katarini Bergant očital, da je obtožbe proti obtoženemu gradila na osebnih okoliščinah obdolženca. Če je nekdo lažnivec, odvisnik ali osebnostno moten, to še ne pomeni, da je morilec, je po poročanju STA poudaril predsednik sodnega senata.
Izrek sodbe Ivanu Radanu https://t.co/3qImbfdYYu
— Vitomir Petrović (@VitomirPetrovic) 6 November 2018
Ker je tožilstvo, ki je za Radana zaradi očitanega uboja štirih bolnikov, ponarejanja listin, neupravičenega slikovnega snemanja in zlorabe uradnega položaja predlagalo 20 let zapora in prepoved opravljanja zdravniškega poklica, po besedah Jančarja izhajalo iz subjektivnih okoliščin posameznika, je v konkretnem primeru spregledalo objektivne okoliščine.
Bandelj: Če tožilec zanemari objektivne okoliščine, je to lahko huda strokovna napaka
Predsednik sodnega senata je ob tem spomnil na izraz, da je pravica slepa, in dodal, da tožilstvu ne bi škodilo, če bi si občasno nataknilo prevezo slepote pravice. Odvetnik Mirko Bandelj primera Radan danes ni hotel komentirati, vendar je poudaril, da je tožilčevo zanemarjanje objektivnih okoliščin načeloma lahko huda strokovna napaka.
Tožilka je umore temeljila na subjektivnih ocenah, ki pa niso dokaz za kaznivo dejanje, obrazloži sodnik razlog za oprostilno sodbo Ivanu Radanu.
— Vitomir Petrović (@VitomirPetrovic) 6 November 2018
"Če tožilec zanemari okoliščine, ki so objektivno odvisne, ki so znaki kaznivega dejanja, in se preveč osredotoči na motiv in osebnost obtoženega, je to lahko huda strokovna napaka tožilca," meni Bandelj.
Odvetnik poudarja, da kazenska odgovornost najprej temelji na objektivnih dejstvih. "Kaznivo dejanje mora biti storjeno, znaki tega pa morajo biti jasno izvršeni. Izvršitvena dejanja morajo biti nedvoumna, šele potem pridejo na vrsto motivi, ozadja in osebnost storilca," pojasnjuje Bandelj.
Šešerko: Sodnik mogoče nekoliko preveč okaral tožilstvo
Odvetnik Tomaž Šešerko poudarja, da je sodnik ob utemeljitvi oprostilne sodbe opozoril na to, da se je zaradi polariziranosti samega primera tožilstvo bistveno bolj opredelilo do "agresivnih elementov, ki so lahko v zadevi objektivno nevpadljivi".
"Sodnik je mogoče celo nekoliko preveč okaral tožilstvo. Glede na to, da gre za primer sodne prakse, ki ga v Sloveniji doslej še nismo imeli, je v bistvu edina možnost tožilstva, da se postavi na najbolj ostro možno gledanje na zadevo," meni Šešerko.
Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da Ivan Radan ni kriv za uboj štirih bolnikov. Sodba še ni pravnomočna, tožilstvo je že napovedalo pritožbo.
Sodišče po njegovih besedah v nadaljevanju nato presoja, v kakšni meri in v kakšnem obsegu so določena ravnanja lahko objektivno kazniva, v kakšnem pa ne. "Gre za zelo problematično določanje meje, ki je v pristojnosti sodišča, ne tožilstva. Bistvena naloga tožilstva je, da gre dovolj široko, da ima sodišče sploh možnost presojati. Če tožilstvo tega ne stori, lahko določen del objektivno kaznivega ravnanja sploh ni predmet obtožbe," poudarja Šešerko.
Sodba še ni pravnomočna, tožilka napovedala pritožbo
Dodaja, da gre v primeru Radan za zelo delikatno zadevo in da je sodišče tisto, ki mora pretehtati celotne okoliščine primera, zaobjeti ravnanje, ki ga samo ocenjuje kot potencialno kaznivo, in nato sprejeti odločitev, ali je to dejanje kaznivo ali ne.
Tožilstvo je medtem že napovedalo pritožbo na prvostopenjsko sodbo. Spomnimo, da so Ivanu Radanu sprva očitali umore šestih bolnikov. Tožilstvo je pozneje umaknilo obtožbe za dva umora, nato pa je tudi očitke o umorih preostalih štirih bolnikov prekvalificiralo v uboje.
3