Izvedenci ponovno o domnevnem oškodovanju stanovanjskega sklada

Pred očitki o zlorabi položaja pri preprodaji zemljišč se na sodišču zagovarja Edvard Oven, nekdanji direktor Stanovanjskega sklada RS sklada, Zdravko Strmčnik, nekdanji direktor družbe Etaline Inženiring, d. o. o., pa očitkov o pomoči pri tem dejanju. Na zatožni klopi je tudi pravna oseba družba Etaline.

Zgodba o domnevnem oškodovanju države pri nakupu 24.183 kvadratnih metrov velikega zemljišča sega v leta 2002. Leta 2006 je bila opravljena notranja revizija ministrstva za okolje in prostor, ki je pokazala, da je Stanovanjski sklad v preteklosti posloval nepravilno, negospodarno, poraba sredstev je bila nenamenska, ravnanje vodstva v nekaterih primerih pa celo škodljivo. Kot so takrat revizijsko poročilo povzeli mediji, so se za sporne izkazale povezave ravno s podjetjem Etaline Inženiring.

Sklad je pod vodstvom Ovna leta 2002 sklenil pogodbo z omenjenim podjetjem. Potem ko je to od kmetov kupilo zemljišče v Vižmarjah, ga je dva meseca pozneje prodalo skladu, pri čemer je sklad zanj plačal 100 odstotkov več, kot je tik pred tem podjetje Etaline Inženiring odštelo prejšnjim lastnikom. Sklad je bil s tem poslom menda oškodovan za dva milijona evrov.

Pet izvedencev, pet različnih mnenj Kot je uvodoma pojasnila sodnica, je sodišče slišalo pet različnih mnenj različnih izvedencev, ki so si tako nasprotujoča, da je za mnenje zaprosila tudi predsednika sodnih izvedencev gradbene stroke Andreja Kocovana. Ponovno je na oder za priče stopila izvedenka za urbanizem Tonka Grgič, ki je na kratko predstavila svoje mnenje, ki ga je naredila na podlagi obdolžencev. Sodišču je pojasnjevala, kako se je na MOL spreminjal dolgoročni prostorski načrt MOL, še posebno pa območje Škofovih zavodov, kjer je bila nekdaj locirana vojska. "Po letu 1991 se je marsikaj spremenilo, Ljubljana se je začela pripravljati na nov zakonski dokument, dokument iz leta 2001 je tako bil osnova za nov prostorski načrt, ki je temu območju spremenil namembnost v stanovanjsko poslovno," je navajala priča.

Potem je prišel novi župan, ki pa je stanovanjsko namembnost tega območja potrdil, priča pa je poudarila, da je tem zelo pomembna vloga investitorjev. "Če ni želje, da bi kdorkoli razvijal projekte, zadeva miruje," je pojasnila priča, ki od lani ni več sodna izvedenka.

Cenilec: Praksa je povsem drugačna Svoje mnenje je podal tudi cenilec gradbene stroke Srečko Veselič, ki je večino grajanih postavk v svojem mnenju s strani komisije označil za nesmiselne, svojo oceno pa označil kot primerno. Komisija je namreč zapisala, da so bile možnosti za gradnjo manjše, ker prostorskega načrta še ni bilo oziroma se gradnja stanovanj ni mogla začeti, če ni zemljišče komunalno opremljeno. "Tako je na akademski ravni, v praksi pa se gradnje praviloma začnejo prej, preden so urejeni vsi papirji, gradnja infrastrukture pa je pogosto vzporedna gradnji," je pojasnil Veselič in pri tem navedel tri konkretne primere. Zavrnil je tudi očitek komisije, da v mnenju ni konkretne analize utemeljenosti povečanja vrednosti gradnje, češ da obstajajo zakonske postavke za odmero stroškov, ki vsebujejo vrsto davkov, ki jih je Etaline moral odvesti: "Ja, hudiča, kako lahko to govorijo, saj je to vendar naš pravni red, ki ureja te zadeve."

Veselič je med drugim ocenil, da je imela Etaline 17,5-odstotni dobiček, medtem ko profit lahko dosega tudi 30 odstotkov razlike, vrednost stanovanja pa je ocenil na 700 evrov na kvadratni meter. V tistem času je zakon narekoval, da je bila cena stanovanja za kvadratni meter najmanj tri evre in največ 1000 evrov, je pripomnil tudi Oven.