Sobota, 23. 4. 2022, 22.59
2 leti, 7 mesecev
Zastonj račun v deželi Drakule
Robertu Golobu rahlo prednost kažejo vsi v petek zvečer objavljeni rezultati raziskav javnega mnenja o moči strank. A tudi SDS Janeza Janše ni brez možnosti, da doseže še eno v seriji relativnih zmag. Razlike med največjima strankama so majhne. Ali bo slavila levica ali desnica, pa bo odvisno od tega, koliko in katerim majhnim strankam se bo uspelo uvrstiti v parlament. Nekoliko temno senco na današnje volitve mečejo zapleti pri izvedbi, ker številni državljani, ki živijo v tujini, niso pravočasno dobili glasovnic. Dogajanje v Argentini, ki je tradicionalna volilna baza SDS in NSi, zaradi sumov, da so bile glasovnice za ambasado ukradene, preiskuje celo policija.
A težav pri izvedbi volitev je bilo še veliko več in del jih je javnosti prikrivan. Zaradi tega se je Državna volilna komisija (DVK) ta teden, torej tik pred volitvami, sestala na zaprti seji. Tajno. Novinarjem in direktorju službe DVK Dušanu Vučku so pokazali vrata. To je bilo, ker je transparentnost izvedbe volitev pomembna, nenavadno. Kaj so skrivali? Nekaj razlogov za diskretnost so imeli.
Poskus odstavitve Dušana Vučka
Za zaprtimi vrati so govorili o anonimki, ki jo je predsednik DVK Peter Golob (in najbrž še kdo) dobil že februarja, vsebina pa je bila, da mora Vučko odstopiti, sicer bodo mediji obveščeni, kaj vse je počel. Med drugim pred vsemi vpil na uslužbenko, jo otipaval ... Že pred mesecem naj bi Golob, po neuradnih podatkih, s to bivšo uslužbenko govoril. Zanikala je, da bi bila avtorica tega pisanja ali da bi se kaj takega dogajalo, preden je zamenjala službo. Zanikala je spolno nadlegovanje ta teden tudi za Siol, ko sem jo sam poklical, ko sem izvedel za govorice. Poznam jo. Kot novinar.
Za anonimko, ko sem jo poklical, še nisem vedel. Ker smo o govoricah o spolnem nadlegovanju začeli pisali tudi v medijih, pa je Peter Golob moral "ozadje" pojasniti vsem članom DVK. Za zaprtimi vrati. In potem se je razvedelo več. Pred tem so člani DVK javno razpravljali o zamudah pri pošiljanju glasovnic na tuje. Za del težav pri razpošiljanju glasovnic je Vučko tam obtožil kar svojo namestnico Nino Mujagić in napovedal "delovnopravne postopke". Ime, da gre za Nino, je zamolčal. Mujagićevo, ker delo DVK spremljam že desetletja, tudi poznam in vem, da je bila ves čas srce in duša poštene izvedbe volilnih postopkov. Da sta z Vučkom že nekaj časa na bojni nogi, pa smo tudi vedeli. Mujagićevo poznajo vsi resni novinarji, ki so v preteklosti spremljali volitve, ker je praktično vsakemu, če je imel težave, kdaj pomagala. Poštena ženska. Ali je zadnje tedne naredila napako, ne morem soditi. Si pa prsta, ki ga je vanjo, čeprav ni izgovoril imena, kot šef službe usmeril Vučko, ne zasluži. Skupaj so delali, skupaj so krivi. Skupaj s tiskarjem Cetisom, ki ga vodi šef nogometne zveze Radenko Mijatović, ki je blizu Aleksandru Čeferinu in levici.
Pri anonimki o Vučku, za katero sem izvedel šele po tajni seji DVK, je šlo za izsiljevanje, da bi bil Vučko odstavljen. Vučko na vrhu DVK zanesljivo sproža burne reakcije. Je nekdanji poslanec in vladni funkcionar LDS. V kateri je bil nekoč tudi Robert Golob. Delo službe DVK, ki jo vodi, pa bi moralo biti absolutno strankarsko nepristransko. V času, ko ga je doletela anonimka, si je povrhu za pomoč pri komuniciranju z novinarji zaposlil nekdanjo piarovko LDS in sodelavko Gregorja Golobiča.
Samo upamo lahko, da posledice konfliktov po menjavi na vrhu DVK, ki jo namesto pokojnega vrhovnega sodnika Antona Gašperja Frantarja, ki je znal brzdati ambiciozne Vučke in konflikte z ženskami pod njim, zdaj vodi vrhovni sodnik Peter Golob, ne bodo vrgle še večje sence na poštenost izvedbe volitve.
Na posnetku sta predsednik DVK, vrhovni sodnik Peter Golob, in direktor službe DVK Dušan Vučko med sejo DVK ta teden, kjer je Vučko pojasnjeval, zakaj so glasovnice v tujino odpotovale najmanj štiri dni pozneje kot pred štirimi leti.
Pošteno izvedene volitve so temelj te države. Temelj vladanja. Vseh vej oblasti.
Da povem naravnost: pred tremi desetletji so ljudje v tej državi tudi umirali, da bi danes lahko na svobodnih in poštenih volitvah izbirali svoje voditelje. Tega nima nihče pravice ogrožati. Kako pomembno je, nas je letos spomnilo, ko so se Ukrajinci uprli napadu veliko večje ruske vojske, da bi zavarovali svojo svobodo. Tam danes teče kri za možnost, da bi si ljudje lahko sami določali voditelje in prihodnost. Da jim oblasti ne bi postavljali tujci ali jim prihodnosti določali takšni, ki niso bili pošteno izvoljeni. Ta vojna spreminja podobo Evrope in sveta. Močno bo vplivala tudi na prihodnost naše države.
Ne gre le za Putina in njegove tajne službe
Kako radikalen je preobrat, se je pokazalo, ko se je podpora vstopu v Nato na Švedskem v pičlih nekaj tednih z 20 odstotkov povečala na skoraj 70, pa čeprav Rusija rožlja celo z nameščanjem jedrskih projektilov, da bi ustavila vstopanje te države v Nato.
Finska in Švedska se grožnjam ne uklanjata. V obeh državah bodo uradno za članstvo v Natu verjetno zaprosili že v prihodnjih tednih, junija pa bi na srečanju v Madridu razširitev z novima članicama lahko postala uradna. Okrepitev Nata z do zdaj nevtralnima državama bo po razrušenih mestih v Ukrajini prva res velika posledica poskusa diktatorja Vladimirja Putina, da bi povečal moč in vpliv svoje države na način, kot sta to nekoč počela Hitler in Stalin. Z nasilno zasedbo ozemlja sosednje države in z odpravo svoboščin ljudi. Z odpravo svobodnih in poštenih volitev.
Posledice bodo tudi v Sloveniji in tudi na današnjih volitvah, kjer se bo, tako kažejo raziskave javnega mnenja, nekoliko okrepil blok manjših strank, ki nasprotuje Natu in Zahodu. Ob Levici Luke Meseca se krepi Resni.ca Zorana Stevanovića. To ni le posledica velikih finančnih vložkov Vladimirja Putina in njegovih tajnih služb po Evropi. Odseva tudi značilnost Balkana. Iz zgodovine nam je to znano kot tradicionalno zavezništvo Rusije in Srbije. Srbija ni bila edina država, kjer so ob dogodkih v Ukrajini protestirali proti Natu. Tudi pri nas so bili takšni protesti. Čeprav smo se pred 30 leti vrnili v Evropo in vključili v Nato, smo tudi še del Balkana, kjer je bila zadnja krvava evropska vojna pred to danes v Ukrajini. Tudi tista je bila za zemljo sosednjih držav.
Ko gre za velike stranke, pa bo Putin, tako se vsaj zdi, manj uspešen. Za obe veliki desni stranki SDS Janeza Janše in NSi Mateja Tonina, ki sta pomagali državo pripeljati nazaj v Evropo in tudi v zavezništvo Nato, kaže, da bosta na današnjih volitvah ohranili svoj delež volivcev v primerjavi s tistim pred štirimi leti. Do velikega preobrata pa bo prišlo na levi, kjer bo v parlamentu močno Gibanje Svoboda Roberta Goloba, oslabljene pa bodo, tako se zdi, stranke koalicije KUL, ki so v preteklih letih, ko so vladale, slovele po dobrih odnosih s Putinom in Rusijo. V katero smer bo svojo stranko vodil Golob, ni mogoče povsem jasno napovedati, ker gre za novo stranko, ki je na levi nastala tik pred volitvami, ker so bile druge stranke v tem bloku javno že preveč kompromitirane, njihovi voditelji pa neprepričljivi. Kot se je zgodilo že velikokrat prej. A ker je Golob v dobrih odnosih s ponosnim nagrajencem Putina Zoranom Jankovićem, ki je bil celo častni gost predvolilne konvencije Golobove stranke, in ker je Golob v preteklosti kupoval ruski plin, javno pa je bil kritičen do Zahoda, izražal pa razumevanje do Rusije, bo v prihodnje morda še turbulentno.
Pojdimo volit!
Do novinca na vrhu so bili največji mediji v času kampanje popustljivi. To je bilo, ker je večina medijev naklonjena, številni pa celo povsem podrejeni levici, pričakovano. To podobo je pokazalo tudi zadnje soočenje na POP TV v petek, ko je Golob o računu, ki je bil na njegovo ime odprt v Romuniji leta 2017, kar smo razkrili na Siolu, vztrajal, da je lažen, že zaprt in da na njem ni "bilo nič evrov prometa". Napredek je bil, da ni več trdil, da je bil račun odprt v nekem zakotnem kraju v deželi grofa Drakule. Pokazalo se je namreč, da je bil odprt v glavnem mestu, in to na banki, ki je blizu medtem že zaprte poslovalnice GEN-I. Voditeljev na POP TV pa presenetljivo ni zmotila trditev Goloba, da na tem računu ni bilo niti evra prometa. V štirih letih. Ni logično. Banke, razen pri kakšnih sumljivih milijardnih poslih NLB za iransko tajno službo, ne delajo zastonj. Zastonj kosil celo pri bančnikih grofa Drakule ni niti v pravljicah.
Pravljice so zanimive, pomembne pa niso. Volitve so.
Zaradi tega pojdite danes volit. Za možnost, da si lahko na poštenih in svobodnih volitvah izbiramo voditelje, so ljudje umirali v preteklosti in umirajo tudi danes.
Izkoristimo jo. Zavarujmo jo. Na volišču.
189