Pohod hladnih prestopnikov in izdajalcev

Janša je na volitvah zmagal in je premier. Z obtoževanjem pred ustavnim sodiščem pa Möderndorferju in Šarcu tudi zdaj slabo kaže. Potrebujeta 46 glasov. Nimata jih še. Kljub vsem prestopom. 

Da prestopov še ni dovolj za destabilizacijo oblasti, kar je pravi cilj ustavne obtožbe, se je zadnje čase pokazalo velikokrat. Pri glasovanju o novem predsedniku vlade Karlu Erjavcu in kar treh interpelacijah, ki jih je opozicija sprožila v pičlih nekaj mesecih. Če dodamo še ustavno obtožbo, je Marjan Šarec uporabil vse institute proti vladi, ki jih naš sistem sploh pozna. Opozicija pa je vlado dodatno rušila še s tem, da je moral sredi drugega vala epidemije odstopiti minister za zdravje Tomaž Gantar (takrat DeSUS), ker je z Erjavcem (takrat DeSUS) prestopil na stran KUL. K hladnim. Pa vlada še kar ni padla. Namesto tega je bil sčasoma izvoljen nov minister. Erjavec pa je odstopil kot predsednik DeSUS.

Prestopi podjetnih poslanskih nadomestkov

Posledica odstopa Gantarja je, ker je Janša moral krajši čas nadomeščati odstopljenega, da Janšo zdaj iz KUL tožijo za Gantarjevo politiko. Nekdanji minister Gantar je lani stavil predvsem na cepivo AstraZeneca, ki je med strokovnjaki veljalo za najhitrejšo in logistično najbolj izvedljivo rešitev za hitro cepljenje ljudi. A letos to podjetje dobavlja le četrtino pogodbenih količin. S tem cepivom pa so bile tudi številne težave. In iz KUL so zdaj Janšo obtožili, da je kriv in da je s tem kršil ustavo. Janša je zanje vedno krivec za vse. Če je v opoziciji ali v vladi. 

Država je po številu cepljenih v Evropi kljub ne najboljši lanski oceni, na kaj staviti, med uspešnejšimi, ker je vladi po odstopu Gantarja uspelo dobiti dodatne količine drugih cepiv.  

Da Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek še nimajo dovolj glasov, se je pokazalo celo pri neuspešnem poskusu koalicije, ki je z vrha državnega zbora poskusila odstaviti prestopnika Zorčiča. Za odstavitev je bilo 45 poslancev, nihče pa proti. Premalo je bil en glas. A če vladajoči združujejo 45 poslancev, jih druga stran ne more zbrati 46.

Dodaten glas bi na koalicijski strani lahko dobili, če bi odstopil minister za gospodarstvo in predsednik SMC Zdravko Počivalšek in se vrnil v državni zbor, kjer je poslanec, ki ga nadomešča, Gregor Židan, prestopil k SD. Še en prestopnik. V preteklosti pa nogometaš in podjetnik.

Foto: Ana Kovač

To je dodatna slovenska posebnost. Celo nadomestni poslanci, ki so v parlamentu le, dokler pravi poslanci opravljajo dela v vladi, prestopajo in glasujejo proti politiki tistih, ki jih v parlamentu nadomeščajo.

Veliko bolj izkušen pri prestopih kot Židan, ki je pretopil k SD, pa je Möderndorfer, ki mu je po zadnjih volitvah nekaj časa kazalo katastrofično slabo. Na zadnjih volitvah, kjer je SDS volilo več volivcev kot LMŠ in SD skupaj, Möderndorfer sploh ni bil izvoljen za poslanca. Ostal je na cesti. Kot Karl Erjavec se je znašel na nadomestilu za nekdanje politike, ki si nikakor ne morejo najti služb.

Nadomestilo je bilo višje od prve plače Marjana Šarca v državnem zboru. O razlogih za to lahko več preberete tukaj: PREVERJENO: MÖDERNDORFER Z VEČ NADOMESTILA KOT ŠAREC PLAČE.

A je Möderndorferja rešil Milan Brglez, ki je s kandidaturo za predsednika državnega zbora onemogočal predlog, da bi to postal Miro Cerar. Zaradi tega so Brgleza vrgli iz SMC. Pozneje je Brglez – kot Židan – prestopil k SD. Za predsednika državnega zbora pa je bil s kar 80 glasovi izvoljen Matej Tonin (NSi). Brglezov sedež v DZ, ki ga niso dobili na volitvah, je SD izgubila, ko je bil ta pozneje izvoljen za evropskega poslanca.

Cerar se je namesto na vrhu parlamenta zaradi Brgleza znašel na vrhu zunanjega ministrstva. S tem je prestopnik Brglez rešil borca proti Janši Möderndorferja, da je ta postal nadomestni poslanec. V parlamentu je nadomeščal Cerarja. Kot Gregor Židan nadomešča Počivalška. Möderndorfer je s tem dobil pravo plačo. A le za dobro leto, dokler Šarec lani januarja ni skočil v prazen bazen predčasnih volitev, zaradi česar se je Möderndorfer spet znašel na ulici. Z nadomestilom za nekdanje.

A že drugič so ga rešili v SMC. Cerar tudi ob nastanku vlade Janeza Janše ni postal predsednik državnega zbora. Počivalšek je ocenil, da to ne bi bila ustrezna rešitev, ko je nastajala koalicija SDS, SMC, NSi in DeSUS. Izbral je odvetnika Zorčiča. Zaradi česar je Cerar protestno izstopil iz stranke in odstopil tudi kot poslanec. In nekaj časa, do vrnitve na pravno fakulteto, kjer ga je čakala služba, dobival nadomestilo za politike, ki si nikakor ne morejo najti službe.

Novice Miro Cerar se še ne bo vrnil na fakulteto. Prejema poslansko nadomestilo.

KUL nas usmerja proti BiH in Srbiji

Kar je bila tombola za Möderndorferja, ki je le dobil pravi sedež v državnem zboru. Cerarjev. In takoj za tem prestopil. Nekoč je iz LDS k PS. Pozneje iz PS k ZaAB. Pa iz ZaAB k SMC. Zdaj še iz SMC k LMŠ.

Na posnetku je Möderndorfer, ko so ga v parlamentu cepili proti gripi, zaradi novejšega cepljenja proti koronavirusu pa ravnanje tega poslanca preverjajo tudi inšpektorji: ko so se številni predstavniki ljudstva cepili s cepivom AstraZeneca, da bi ljudi prepričali o varnosti tega cepiva, se je Möderndorfer cepil s cepivom Pfizer. 

Foto: DZ/Borut Peršolja

Möderndorfer bo zdaj spet prvi borec proti Janši, tokrat tudi z obtožbo, v kateri Janši na zahtevo Levice Luke Meseca očitajo odločitve večine poslancev v državnem zboru, ki poskušajo zagotoviti denar za vojsko, k čemer se je država zavezala v zavezništvu demokratičnih držav, ki spoštujejo temeljne svoboščine ljudi. V Natu. V to zavezništvo smo vstopili z referendumom, da bi zavarovali dosežek osamosvojitve: pravico ljudi, da svobodno kandidirajo in volijo oblast, da imajo lastnino in druge za Zahod običajne svoboščine, tudi denimo svobodo govora in tiska, kar so ljudem v prejšnji socialistični diktaturi kratili.

Za izstop iz zavezništva takšnih držav je Levica. 

Da je spoštovanje mednarodnih dogovorov v zavezništvu Nata kršitev vsega mogočega, pa v ustavni obtožni očitajo kar vse "kul" stranke. Za Janšo hkrati iz tega dela opozicije širijo govorice, da je neliberalen. Z miniranjem financiranja vojske pa se trudijo, da bi državo spravili iz zavezništva liberalnih držav in nas potisnili v družbo manj demokratičnih in revnejših.

Če skupini KUL to uspe, bomo v družbi BiH in Srbije. To sta državi na Balkanu, ki nista v Natu.

Ustavna obtožba in zapleti z Zorčičem sovpadajo z začetkom tretjega vala epidemije. Ni slučajno. Na začetku drugega vala je opozicija s svojimi mediji vlado poskušala destabilizirati s projektom prevzema oblasti z Jožetom P. Damijanom, ki je bil le medijski kandidat za premierja, in z razbijanjem DeSUS. A se jim je vse to nekaj mesecev pozneje sfižilo s Karlom Erjavcem. V času prvega vala pa so sprožili "ulico" – polikolesarske proteste, na začetku proti SMC in DeSUS, pozneje pa z ostrim kritiziranjem vlade, ker ji je uspelo zagotoviti zaščitna sredstva za zdravnike in respiratorje za obolele. Tudi s pomočjo iz Češke, ki jo s pomočjo pri cepivih država Češki te dni tudi vrača.

Če opoziciji v tretjem valu epidemije uspe, bodo predčasne volitve. Želijo si jih, ker so prejšnje izgubili. To bi bile že četrte izredne volitve zapored. Neuspešno jih je lani s sestopom z oblasti poskušal izsiliti že Marjan Šarec.

Vse so doslej z leve dosegli tako, da so razstrelili svoje lastne vlade. Prvo z nezaupnico, izglasovano Borutu Pahorju, pozneje z odstopi Alenke Bratušek in Mira Cerarja. Četrtič zapored je lani s puško v koruzi poskušal izsiliti Šarec, a je podcenil sposobnost SDS in Janše za dogovarjanje.

Ali bo Zdravko Počivalšek odstopil kot gospodarski minister, da bi vladni koaliciji zagotovil glas več, da bi še vodili tudi državni zbor, še ni jasno. Zorčič je to možnost zadnji teden komentiral tako: "Včeraj ni šlo zame, šlo je za DZ, ki smo ga ubranili pred vladnim prevzemom. V naslednjem poskusu pride baje glasovati kar minister: no, temu bi se reklo ponižanje do konca."

Izjava kaže, da se je Zorčič s prestopom med nepovezane pridružil hladnim v KUL. A nekoliko pozno. Če bi se za preskok trije poslanci SMC odločili že sredi februarja, ko je državni zbor glasoval o Karlu Erjavcu, bi zmanjšali sramoto, ki ga je doletela, ko je v zgodovini glasovanj o mandatarjih zbral doslej najmanj glasov sploh. Le 40. S tremi dodatnimi glasovi SMC bi jih 43.

Glas več kot jih je zbral prejšnji rekorder Zoran Janković, ki je ob Erjavcu v zgodovini edini, ki je na takšnem glasovanju doslej propadel. Z 42 glasovi.

Foto: Ana Kovač  

Je pa že zdaj jasno, da še nikoli v zgodovini v enem mandatu državni zbor ni imel toliko predsednikov kot tokrat. Doslej že tri. Igorja Zorčiča je pred letom 48 poslancev izvolilo za predsednika, ko je odstopil Dejan Židan (SD). Židan je za šefa DZ za manjšinsko koalicijo LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS izvolilo 49 poslancev. Še pred njim je bil predsednik Matej Tonin, ki je bil izvoljen s kar 80 glasovi, a je moral odstopiti, ker ni pristal na vstop v koalicijo, ki jo je Marjan Šarec (LMŠ) sestavil proti relativni zmagovalki volitev SDS Janeza Janše. 

V vseh teh primerih so parlament vodili predstavniki strank vladne koalicije. Kot tudi sicer vedno v zgodovini države. Ni se še zgodilo, da bi državni zbor dalj časa vodil opozicijski poslanec ali celo prestopnik.

Zorčič je prvi te vrste.

Predsednik prestopnik, ki nam prestope in izdaje ponuja kot državno vrednoto, da bi parlament ubranil pred vlado. Odločitev volivcev, da naj bo poslanec Počivalšek in ne Židan, pa bi bilo zanj, kot je povedal, "ponižanje do konca".