Pot do nove vlade se lahko zaplete: trije poskusi za mandatarja – nato predčasne volitve

Državna volilna komisija bo po napovedih v tem tednu formalno potrdila končni izid volitev. Medtem je predsednica države Nataša Pirc Musar že opravila neformalne pogovore s predsedniki strank, ki so se po neuradnih rezultatih uvrstile v državni zbor, in napovedala, da bo takoj po objavi uradnih izidov volitev sklicala prvo sejo novega državnega zbora, kar bo po napovedih 10. aprila.

Ustanovno sejo bo vodil 72-letni Franc Križan

Ustanovno sejo po zakonu vodi najstarejši poslanec, v tokratnem mandatu bo to Franc Križan, 72-letni poslovnež iz Rogaške Slatine, ki je bil izvoljen na listi Demokratov. Po proceduri mora biti v državnem zboru najprej ustanovljena mandatno-volilna komisija, ki pregleda poročilo državne volilne komisije o volitvah in potrdi poslanske mandate. Ko je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov, je državni zbor formalno konstituiran.

Če prej ne bo prišlo do dogovora o koaliciji in razdelitvi najpomembnejših funkcij, nas na ustanovni seji čaka zanimivo dogajanje, saj morajo biti izvoljeni predsednik in podpredsedniki državnega zbora. Zapletom smo bili nazadnje priča leta 2018, ko takratni mandatar za sestavo vlade Marjan Šarec ob ustanovni seji še ni imel dogovorjene koalicije in se je za začasno vodenje državnega zbora ponudil Matej Tonin, ki je odstopil, za njegovega naslednika pa so izvolili Dejana Židana (SD).

S konstituiranjem parlamenta vladi poteče mandat

Po izvolitvi predsednika ali predsednice državnega zbora ter podpredsednikov sledi oblikovanje poslanskih skupin, ki določijo vodje. Ti bodo potem sogovorniki Nataše Pirc Musar, saj bo pri njih preverjala podporo potencialnim mandatarjem za sestavo vlade.

S konstituiranjem državnega zbora se izteče mandat vladi, ki od tega trenutka dalje opravlja le še tekoče posle. O tem, kaj točno so tekoči posli in s čim je kakšna vlada v odhajanju te pristojnosti presegla, smo se v Sloveniji pogosto pogovarjali.

Kako dolgo bo vlada opravljala tekoče posle, bo seveda odvisno od hitrosti izvolitve nove vlade. V najboljšem primeru bi lahko Pirc Musar mandatarja predlagala kmalu po konstituiranju državnega zbora, v skrajnem primeru pa v roku 30 dni. Poslanci lahko o predlogu glasujejo najprej v 48 urah in najkasneje v sedmih dneh po vložitvi predloga.

Na prvem glasovanju za mandatarja poslanci glasujejo tajno (to velja tudi za naslednja glasovanja), izvoljen pa je, če zbere najmanj 46 glasov.

Trije poskusi, nato predčasne volitve

Če podpore ne bo dobil, lahko predsednica republike v 14 dneh po posvetovanjih predlaga drugega ali istega kandidata, to lahko v drugem krogu storijo poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

Če tudi v drugem poskusu mandatar ni izvoljen, imajo poslanci še eno, to je zadnjo možnost, ki pa je nekoliko lažja, saj na tretjem glasovanju zadošča že večina poslanskih glasov navzočih poslancev.

Če tudi v tretjem krogu mandatar ne bi bil izvoljen, bi predsednica republike razpustila državni zbor in razpisala predčasne volitve. Te se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa volitev in najkasneje dva meseca po razpustu državnega zbora.

Novice Stevanović: Janša in Golob znata šteti. Šteti pa je treba do 46.

Novice Pirc Musar: Ne želim, da novo vlado sestavlja ta človek

Novice Golob po pogovoru s predsednico: Bolj kot 46 glasov je pomembno sodelovanje vseh strank