Na življenje in smrt!

Slovenija v zadnjih tednih, še posebej pa po napovedi ostrih varčevalnih ukrepov, nič kaj ne spominja na idiličen podalpski raj iz Kekčevih filmov. Ne, žal vedno bolj spominja na sceno uličnega boja iz sredine 19. stoletja med newyorškimi priseljenci in staroselci v Scorsesejevem filmu Gangs of New York. Čeprav je v filmu nastopil filmski šarmer Leonardo DiCaprio, ni film nič kaj pocukran. Brutalen je. Kiji in sekire kot za šalo drobijo lobanje, mesarice sekajo ude, noži parajo drobovje … Prepletena zmrcvarjena telesa, od nekod skoči podivjana furija in krepkemu dedcu z ostrimi zobmi odgrizne uho … Boj dveh skupin revežev, a v resnici boj vseh proti vsem, za lastno drobno preživetje in popolnoma brez ozira na skupno dobro.

Odlična metafora aktualnega trenutka v Sloveniji, ki ga ključno zaznamujejo varčevalni načrti vlade. Položaj je malce bizaren. Ne le, da je vsakemu s trohico razuma popolnoma jasno, da z dozdajšnjim tempom zadolževanja pač ni mogoče nadaljevati, ampak je natančno to, torej ostro varčevanje, aktualni predsednik vlade iskreno in jasno obljubljal tudi v predvolilni kampanji. In zdaj so vsi padli po vladi?! Ni nihče poslušal?

No, nekateri smo že mesece pred volitvami napovedali, da bo nova vlada pričakana na nož. Seveda smo imeli prav. Resnici na ljubo, tega ni bilo težko uganiti, nekaterim je pač vseeno, če ta država propade, da le zadovoljijo svoje posamezne interese. Pa naj se ti interesi merijo v nekaj deset milijonih klientelističnih evrov, nekaj tisoč evrih plače sindikalnega voditelja ali pa zgolj v perverznem osebnem zadoščenju novinarskega pisuna ali lokalnega politikanta, ki izhaja iz dejstva, da lahko podkuri tistim prekletim desničarjem. Samo pomislite, cinični oblastiželjni stric iz ozadja se je pred volitvami za dosego cilja odrekel stranki, ki ji je pripadal desetletja in ji je dolgoval vse … DeSUS-ovi agresivni in radikalni lokalci ravno te dni sesuvajo Erjavca in s tem lastno stranko … Novinar krši vsa profesionalna načela in pljune v lastno skledo … Če je ljudem vseeno za bližnje, otipljive in konkretne stvari, kako lahko pričakujemo, da jim bo mar za nekaj tako imaginarnega in oddaljenega, kot je narod?

Vlada mora vztrajati pri varčevalnih ukrepih. Če bo zaradi tega padla, pa naj bo tako. Bo vsaj šla v zgodovino kot vlada, ki je naredila vse, da bi rešila Slovenijo, čeprav ni uspelo. Ne pa kot vlada, ki je Slovenijo odpeljala v bankrot in pod mednarodno prisilno upravo. To, da so pot v pekel tlakovali drugi, v sodbi zgodovine ne bo pomembno.

Naj za konec še omenim, kako se je končal film z začetka te kolumne. Ker se reveži nikakor niso znali nehati klati med sabo, je na koncu red naredila vojska – torej njim zunanja sila. Zelo simbolično. Če se ne bomo streznili, se bo enako zgodilo tudi nam. In takrat bo zares bolelo.