Kaj prodati, če nič nimaš?

Kriza stiska in ne popušča! Stiska tudi vlada z ZUJF-om in sploh varčevanjem. Stiska tudi opozicija, kajpak vlado z zlatim fiskalnim pravilom. Stiskamo mi vsi! Denarnice so vsak dan bolj prazne in še bolj bodo, napovedujejo ekonomisti. Vse več ljudi je brez dela, ker je tudi vse več podjetij zaradi insolventnosti v stečajnem primežu. Na jamstvenem in preživninskem skladu se križajo, denarja za izplačilo nadomestila neizplačanih plač, odpravnin in regresa (največ štiri in pol neto minimalne plače lahko dobijo upravičenci) ob stečaju gospodarskih družb jim vselej primanjkuje. Stroški življenja so iz dneva v dan višji, kar tudi pregovorno varčne Slovence vse bolj spravlja v obup …

Ko sem pred dnevi zasledil podatke iz raziskave agencije za tržne raziskave GfK (Gesellschaft für Konsumforschung – zelo ugledna in stara agencija tudi za potrošniške raziskave s sedežem v Nemčiji), ki je pod lupo vzela sosede Hrvate, sem se zamislil. V agenciji so z raziskavo, opravljeno junija, ugotovili, da kriza zelo stiska tudi naše sosede. Zato ti precej množično prodajajo, če seveda imajo kaj prodati. Naprodaj je vse, od zemljišč in drugih nepremičnin do zlata. Ja, tudi zlato! Ne vem, če tudi zlate zobe pokojnin starih mam in dedkov, ampak očitno je vse težje preživeti. Vsako deseto hrvaško gospodinjstvo prodaja premoženje za kritje vsakodnevnih stroškov, ugotavlja raziskava. Od začetka leta je približno štiri odstotke hrvaških gospodinjstev moralo prodati kakšno od nepremičnin ali zemljišče, tri odstotke jih je prodalo družinsko zlato, preostali trije odstotki pa kaj drugega, je pokazala raziskava GfK. Najbrž se boste vprašali, kaj pa preostali. Slabi dve tretjini anketirancev, starejših od 15 let (N-1000 anketiranih), sta radostno odgovorili, da so še nad vodo in jim ni bilo treba še nič prodajati in kaj prodati. Ja, tudi takšni so na oni strani meje. Več kot četrtina (28 odstotkov) anketiranih pa je iskreno priznala, da niso nič prodali, ker tudi nimajo kaj ponuditi.

Groza! Si lahko zamislite? Ko počasi začneš prodajati … Človek ne more verjeti svojim očem in ušesom. Ljudje prodajajo, kar so dolga leta z odtegovanjem od ust ustvarjali, da lahko preživijo. Narobe svet. Ker so brez dela ali pa tudi s preskromno plačo ali pokojnino, se preprosto ne morejo več prebijati iz meseca v mesec.

Kaj pa Slovenija? Kje smo torej mi na sončni stran Alp? Koliko je pri nas tistih, ki so že prodali, kar so lahko, če so kaj imeli, in to za golo preživetje? Za Slovenijo nisem našel nobene empirične raziskave oziroma podatkov iz podobnih raziskav: zato ostaja neodgovorjeno tudi vprašanje, koliko Slovencev se je že zateklo v to skrajno možnost. Ne vem, ali na srečo ali na žalost takšnih raziskav pri nas še ni na voljo. Verjamem pa, da je tistih, ki so se znašli v veliki stiski in si skušajo pomagati na različne načine, iz dneva v dan več … Če mi pogled uide na televizijski ekran, kjer se skoraj dnevno v različnih oddajah secirajo človeške usode, potem je to še kako jasno. Še bolj kristalno jasno pa postane ob vse daljših vrstah čakajočih na pomoč na RKS ali Karitas. Tudi pri nas je namreč vse več nesrečnikov, ki se utapljajo v življenjskem pomanjkanju. Zato sploh ni več vprašanje, ali prodajaš ali ne, ampak ali nisi že vse prodal, tudi sebe. Socialna država je že prodana! Pa če si nekateri to priznajo ali pač ne! Žalostno …