Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Noah Charney

Torek,
25. 10. 2016,
0.01

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,70

13

Natisni članek

Natisni članek

kolumna Noah Charney volitve v ZDA 2016 Donald Trump

Torek, 25. 10. 2016, 0.01

7 let, 2 meseca

Kaj pa, če Donald Trump zmaga?

Noah Charney

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,70

13

Namestimo si očala za vstop v navidezno resničnost in si predstavljajmo alternativno različico zgodovine, tako kot v Zaroti proti Ameriki, romanu Philipa Rotha iz leta 2004. V njem si avtor predstavlja Združene države Amerike danes, če bi nacisti zmagali v drugi svetovni vojni). Poglejmo si, kako bi bilo, če bi Donald Trump postal novi predsednik Amerike.

Združene države Amerike so zasnovane tako, da norim despotom preprečujejo poslabšanje stanja v ZDA. | Foto: Reuters Združene države Amerike so zasnovane tako, da norim despotom preprečujejo poslabšanje stanja v ZDA. Foto: Reuters

V Kentuckyju se te dni dogajajo prav nore stvari. Njihov guverner je nekaj mesecev po nastopu funkcije poskušal:

  • nezakonito dati veto na nove zakone;
  • nezakonito zmanjšati že sprejeta proračunska sredstva;
  • nezakonito odpustiti ljudi s ključnih položajev, ker so mu nasprotovali;
  • tožiti organizacijo Planned Parenthood zaradi izvajanja (zakonsko dovoljenih) splavov;
  • tožiti ameriško vlado, ker je transseksualnim posameznikom dovolila uporabo njihovemu spolu primernih stranišč.

V resnici mu skoraj nič od tega, kar je poskušal, ni uspelo. Vse njegove akcije so blokirali državni tožilec, vrhovno sodišče države ali predstavniški dom. Uspelo mu je ne le pokvariti svoj ugled v očeh javnosti, temveč je nenamerno podžgal veliko množico ljudi, ki zahteva njegovo uradno obtožbo.

Maja letos kar 49 odstotkov prebivalcev Kentuckyja ni odobravalo njega in njegovega vodenja, na desettisoče ljudi pa je podpisalo peticijo za njegovo ovadbo.

Zakaj omenjam Kentucky? Ker predstavlja primer, kako bi potekale stvari, če bi Trump postal predsednik.


Morda vas zanima tudi:

Kako je Donald Trump izgubil volitve

Hillary ima 85 odstotkov možnosti za zmago, a šlo bo za las

Ali je Trump izdajalec?

Michael Moore v deželi Donalda Trumpa


Trump obljublja nemogoče

Če dobesedno vzamemo nekatere izmed glavnih politik, za katere Trump pravi, da bi jih kot predsednik udejanjil, jih v resnici (in na srečo) sploh ne bi mogel prenesti v prakso:

Gradnja zidu, ki bi Mehiko ločevala od ZDA in bi jo prisilno plačali Mehičani? Ni šans.

Prepoved vstopa vsem muslimanom v ZDA? Ne bo šlo.

Hillary Clinton pristane v zaporu? Tega filma ne bomo videli.

Vabilo ruskim hekerjem, naj vdrejo v ZDA? No, to je že naredil …

Nore despote ustavi sistem  

Razlog, zakaj Trumpu ne bi uspelo uresničiti nobene izmed njegovih norih idej, se skriva v tem, da so Združene države Amerike zasnovane tako, da norim despotom preprečujejo poslabšanje stanja v ZDA. Da bi razumeli, zakaj, bom pojasnil, kako se v Ameriki sprejemajo zakoni in kako se akcije, ki jih predlaga predsednik, izvedejo ali blokirajo.

Ameriška vlada je zasnovana s kompleksno serijo "zavor in protiuteži". Ustanovni očetje Združenih držav Amerike so bili precej živčni glede despotskih vladarjev in niso bili povsem prepričani, da je splošna javnost dovolj poučena za izvolitev najboljšega mogočega vladarja.

Predsednik in njegovo osebje lahko predlagata zakone, vendar jih mora potrditi še kongres. | Foto: Reuters Predsednik in njegovo osebje lahko predlagata zakone, vendar jih mora potrditi še kongres. Foto: Reuters

Zato lahko ameriški predsednik opravlja to funkcijo le dva mandata po štiri leta, kar predstavlja varovalko pred podaljšano diktaturo. V izogib nevarnosti, da bi en predsednik uničil državo, je sistem oblasti zasnovan tako, da noben posameznik ali predsednik ne more narediti ničesar preveč monumentalnega brez ratifikacije. Predsednik in njegovo osebje lahko predlagata zakone, vendar jih mora potrditi še kongres.

Veje oblasti lahko blokirajo druga drugo

Vsaka veja oblasti ima moč blokirati predloge drugih vej oblasti. S tem se prepreči, da bi ena oseba naredila nekaj katastrofičnega in (v teoriji) spodbuja različne veje oblasti, da sodelujejo druga z drugo (čeprav do tega redko pride).

To pomeni, da lahko sodna veja (vrhovno sodišče in državni tožilec), izvršilna veja (predsednik države in njegov kabinet) in zakonodajna veja (kongres, ki ga sestavljata senat in predstavniški dom) blokirajo druga drugo.

Včasih to povzroča težave, kot v primeru Obamacare in nekaterih Obamovih boljših predlogov novih zakonov v ZDA. Blokirali so jih republikanci v kongresu – ne zato, ker bi bile njegove ideje slabe (objektivno gledano niso bile), temveč zato, ker jih je predlagal član demokratske stranke.

Obama ni mogel zaostriti zakonov o orožju

Obama ni mogel uveljaviti strožjih zakonov o orožju, ker mu tega niso dopustili republikanci, ki so pod vplivom Nacionalne zveze za nošenje orožja (NRA), lobistične skupine, ki zagovarja orožje. Ta sistem zavor in protiuteži lahko privede do tega, da se dobri zakoni ne sprejmejo, vendar hkrati skrbi, da se ne zgodijo slabe stvari.

Vsak novi zakon ali velika akcija, ki bi ju Trump skušal udejanjiti, bi morala biti ratificirana (to je nihče ju ne bi blokiral) s strani sodnih in zakonodajnih vej oblasti. Kongres, zakonodajna veja oblasti, ima navado, da zadeve blokira na podlagi mnenj, o katerih glasujejo.

Noben predsednik ne bi mogel v celoti preprečiti muslimanom vstopa v ZDA, saj ameriška ustava narekuje, da so ZDA pristan verske tolerance. | Foto: Noben predsednik ne bi mogel v celoti preprečiti muslimanom vstopa v ZDA, saj ameriška ustava narekuje, da so ZDA pristan verske tolerance.

Lobisti v kongresu

Kongres je pod močnim vplivom lobistov – poslovni in industrijski sektorji z močnejšimi in bogatejšimi lobiji se izredno trudijo, da nobena sprejeta politika ne bi škodovala interesom njihovih sektorjev.

Zasebne zavarovalnice so tako močne in polne denarja, da lahko člane kongresa prepričajo, naj ne dovolijo prevelikega razcveta nacionalnega zdravstvenega sistema. Nacionalna zveza za nošenje orožja je tako močna in polna denarja, da lahko člane kongresa prepriča, naj ne omejijo dostopa do orožja (ameriško kulturo nošenja orožja si bomo pogledali prihodnjič).

Sodna veja oblasti skrbi, da se ne more zgoditi ničesar, kar ni v skladu z zakonodajo in ustavo ZDA.

Prav zato noben predsednik ne bi mogel v celoti preprečiti muslimanom vstopa v ZDA, saj ameriška ustava narekuje, da so ZDA pristan verske tolerance.

Predsednik ne more nikogar zapreti iz nobenega razloga, niti ne more brez razloga kogarkoli odpustiti. Predsednik ne more razglasiti vojne brez privolitve kongresa, čeprav so ameriški predsedniki že poslali ameriško vojsko na bojišča, ne da bi uradno razglasili vojno.

To se je zgodilo med korejsko in vietnamsko vojno – Amerika ni razglasila vojne z nobeno državo že od leta 1942. To se je spremenilo z zakonom iz leta 1973, ki narekuje, da mora kongres odobriti vsa dejanja ameriških čet kot odgovor na sovražnosti.

Trump bi uporabljal tehnike mučenja

Trump je izjavil, da bi uradno razglasil vojno proti ISIS. To bi moral odobriti kongres in obstaja velika nevarnost, da bi to tudi storil. Če bi se to zgodilo, bi Trump – ne da bi za to potreboval nadaljnje odobritve kongresa – imel pooblastilo uporabiti vsa razpoložljiva orožja. Tudi atomsko bombo.

Trump je rekel, da bi bilo mučenje s tehniko navideznega utapljanja (ang. waterboarding) "mala malica" proti tehnikam mučenja, ki bi jih dovolil on (predvidevam, da na skrivaj) za t. i. ameriške črne operacije. Človeku gredo kar dlake pokonci.

Kaj pa slab predsednik vendarle lahko naredi

Toda obstaja nekaj pogubnih stvari, ki jih slab predsednik lahko naredi ne glede na zgoraj omenjene varovalke. Iz sebe lahko naredi takšno budalo, da se z njim nihče ne bi hotel ukvarjati. Lahko se zameri drugim državam, voditeljem in kulturam, kar bi otežilo, če že ne ogrozilo, življenje Američanom po svetu.

Slab predsednik lahko poskrbi, da bo Amerika v očeh sveta videti slabo, še slabše, kot je videti že zdaj. | Foto: Reuters Slab predsednik lahko poskrbi, da bo Amerika v očeh sveta videti slabo, še slabše, kot je videti že zdaj. Foto: Reuters

Lahko skrivoma sprejema dogovore, ki ogrožajo Ameriko, recimo povabi ruske hekerje, naj vdrejo v ameriške računalniške sisteme (kar bi, če bi bilo dokazljivo, štelo za veleizdajo) ali pa naroči atentat na političnega tekmeca.

Lahko pošilja denar in pomaga napačnim ljudem ter zapravi milijarde davkoplačevalskega denarja. Lahko nam nakoplje večji državni dolg, ki je bil v času Obamovega predsedovanja zmanjšan za milijarde dolarjev, s čimer bi izničil vse, kar je njegov predhodnik dobrega naredil.

V bolj abstraktnem smislu lahko poskrbi, da bo Amerika v očeh sveta videti slabo, še slabše, kot je videti že zdaj (verjemite mi, vem, da je videti slabo – to ni država, kjer bi hotel živeti). Lahko poskrbi, da bosta Amerika in ves svet bolj nevarna. Ne samo za Američane, za vse ljudi.

Zdaj že lahko zapišem, da če bi Trump zmagal, ne bi dobil podpore kongresa, ker

a) mu mnogi republikanski vodje in člani kongresa odkrito nasprotujejo in so izjavili, da menijo, da ne sme postati predsednik, in

b) poleg predsedniških kampanj imamo še kampanje za kongres, tam pa demokrati v anketah vodijo.  Če se bo to nadaljevalo, bo imel kongres močno demokratsko večino.

Povedano drugače, hipotetični predsednik Trump bi naletel na blokado vsakič, ko bi skušal narediti kaj slabega, in zdi se, da bi ga poleg demokratov blokirali še republikanci (vsaj tisti, ki imajo toliko razuma, da dajejo logiki, sočutju in uvidevnosti prednost pred strankarstvom).

Predsednik Trump bi imel precej zvezane roke na zakonodajnem področju, lahko pa bi močno škodoval ugledu Amerike v svetu, varnosti življenja v državi in splošni varnosti sveta v prihodnjih letih. Na srečo je njegovo predsedstvo zgolj hipotetično kot kakšno poglavje iz romana Stephena Kinga.

Zanesljivi viri trdijo, da bo Trump prepričljivo izgubil. In to zveni kot prav dober konec.

 

Prevod: Helena Marko

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.
Ne spreglejte