Kako je Donald Trump izgubil volitve

Donald Trump ni nikoli vodil, prav tako nikoli ni imel dovolj skupnih glasov, da bi lahko zmagal. Niti enkrat v vsej kampanji. Predsedniški kandidat potrebuje vsaj 46 odstotkov skupnih glasov, da lahko zmaga, Trump pa se temu ni nikoli približal. V odstotkih skupnih glasov se giblje okoli 42 odstotkov, pri dejanskem številu glasov pa je daleč od 46 odstotkov. Pa še glasovi, ki jih dobiva, so napačni, saj izgublja veliko elektorskih glasov.

Njegov zaostanek je tako velik, da lahko rečemo, da še nobenemu predsedniškemu kandidati v zgodovini ni uspelo zmagati s tako razliko. Poleg tega Trump ni takšen kandidat, ki bi mu lahko uspelo doseči nenaden preobrat. V resnici se vse bolj pogreza v godljo, njegovi škandali iz preteklosti pa končno in vse bolj prihajajo na površje. Dragi svet, lahko zajameš sapo in si oddahneš. Trump ne more zmagati, toda njegova priljubljenost ostaja skrb vzbujajoča.

Dvoboj škandalov

Tokrat si bomo pogledali pingpong s škandali, ki so glavna tema dialoga v tej kampanji. Kopičenje škandalov in kolektivna zaprepadenost vseh razmišljujočih Američanov (vključno z republikanci, saj je na stotine najbolj vidnih in inteligentnih republikancev javno obsodilo Trumpa) sta namreč zagotovila Trumpov poraz. Zdi se, da se predsedniška kampanja veliko bolj posveča dvoboju škandalov kot dejanski politiki in predstavitvi tega, kaj bi kateri predsedniški kandidat počel, če bi bil izvoljen.

Ta teden po spletu krožijo govorice, da je Clintonova "prodajala orožje IS". Če to verjamete, vam lahko prodam gosko, ki nese zlata jajca ... Velik del sveta verjame temu, kar prebere na spletu (vem, tudi ta kolumna na Siol.net je objavljena na spletu, ampak vseeno upam, da razumete, kaj hočem povedati).

Kot je pokazala neka raziskava, je deset odstotkov vseh informacij na spletu lažnih, vendar se to zdi precej majhen delež. Kot je zgovorno zapisal časopis Washington Post: "Vsi vemo, da je splet greznica govoric in zavajanja."

Kako in kakšne informacije iščemo

Februarja 2015 je Google objavil novico, da bo razvil algoritem, ki bo razvrstil rezultate iskanja na Googlu po njihovi resničnosti, ne po priljubljenosti (na žalost je ta projekt še vedno del teorije). Neka druga študija je ugotovila, da 98 odstotkov Američanov ne zaupa informacijam na spletu, toda če neko dejstvo (ne glede na to, ali je resnično ali ne) podpira to, kar že verjamemo (ali želimo verjeti), imamo ljudje navado, da ga sprejmemo. To je lastnost, ki jo najdemo v akademskih krogih, kot profesor pa se je moram zavedati.

Pri iskanju informacij za raziskavo smo nagnjeni k temu, da iščemo informacije, ki potrjujejo našo začetno domnevo, in spregledamo informacije, ki ji nasprotujejo. Enako velja za predsedniško kampanjo. Ljudje smo nagnjeni k temu, da ne upoštevamo dejstev, ki nasprotujejo kandidatu, ki nam je ljubši, in takoj pograbimo dejstva, ki podpirajo našega kandidata oziroma so uperjena proti nasprotnemu kandidatu. Če ste torej za Trumpa ali za Clintonovo in preberete naslov, ki zveni tako, da ustreza vašim preferencam, ste nagnjeni k temu, da ga boste sprejeli kot dejstvo, ne da bi si zastavljali nadaljnja vprašanja.

Foto: Reuters

Hillaryjini škandali

Nasprotniki Hillary potrebujejo lažne ali divje pretirane škandale, ker ona na tem področju pač nima ravno veliko pokazati. Tisti škandal z elektronsko pošto se je izkazal za ... nič takega. Julian Assange, šef WikiLeaksa, ki že leta močno nasprotuje Clintonom in za katerega se zdi, da deluje kot Trumpov zaveznik iz pozlačene zaporniške celice – spalnice v londonski ambasadi, v kateri je zaprt že več let –, je objavil nekaj njenih elektronskih sporočil, ki so se izkazala za ... nič takega.

Glavni "škandal", ki ga je objavil, je pokazal, da se je posvetovala s svojim osebjem, kako bi se na preliminarnih volitvah rešila Bernieja Sandersa, svojega nasprotnika iz demokratskih vrst. To ni nič presenetljivega. ("Kaj, hotela si premagati svojega nasprotnika? Kakšen škandal!")

Njena elektronska sporočila je temeljito preiskal FBI in odločil, da v samih sporočilih, čeprav je bila Hillaryjina uporaba zasebnega naslova za elektronsko pošto "izredno nepremišljena", ni ničesar ilegalnega. Ni nobenega razloga, da bi proti njej sprožil kazenski postopek, kar je potrdil državni tožilec.

V ločeni preiskavi kongresni odbor ni ugotovil ničesar spornega v sodelovanju Clintonove pri napadih v Bengaziju.

In to je to. Dejansko ni naredila nič spornega. (Če morda verjamete napačnim spletnim stranem – ne, ni naročila nobenega umora, niti mačke, in ne, ni okrasila božične smrečice v Beli hiši s kondomi in obročki za penis – in če hočete izvedeti, kakšne zgodbice krožijo o njej, preberite ta članek Mother Jones.)

Donaldovi škandali

Po drugi strani je Trump škandal na dveh nogah. Nekateri ljudje si radi domišljajo, da mu novi (in resnični) škandali, ki se vrstijo iz tedna v teden, ne škodijo. Toda zdi se, da mu.

Glede na priznano spletno stran za napovedovanje volilnih rezultatov Five Thirty-Eight je vsak škandal vplival na Trumpovo priljubljenost. Res pa je, da so nekateri škandali dejansko povečali priljubljenost med njegovimi podporniki. Glavni delež njegovih privržencev – okoli 35 odstotkov – predstavljajo neizobraženi belopolti moški, za katere se zdi, da so jim všeč njegove seksistične in rasistične zmerljivke ter njegovi komentarji in dejanja v podporo orožju. Njegovo vedenje odvrača druge volivce, toda ne v obliki množičnega eksodusa, kot bi ga pričakovali.

Nate Silver, nagrajeni guru spletne strani Five Thirty-Eight, je izpostavil pomembno dejstvo. Trump že ves čas izgublja predsedniško tekmo, toda prvo soočenje med predsedniškima kandidatoma je bilo začetek konca. Mnogi ga označujejo za najslabše soočenje med predsedniškima kandidatoma, kar so jih kadarkoli videli.

Trumpova priljubljenost je nemudoma padla za pet odstotkov. To je veliko, to pomeni milijone volivcev. Po zadnjih statistikah ima volilno pravico okoli 146 milijonov registriranih Američanov (približno polovica prebivalstva). Pet odstotkov torej pomeni okoli sedem milijonov volivcev, ki so pred soočenjem podpirali Trumpa, po njem pa zgroženi pobegnili v tabor podpornikov Clintonove. Trump teh odstotkov ni pridobil nazaj, razkritja o spolnih zlorabah pa so bila zadnji žebelj v krsto.

Do danes je osem žensk priznalo, da jih je spolno zlorabil. Tudi ena deklica. Primer posilstva otroka obravnavajo v hitrem sodnem postopku.

Trump ne bo izgubil le predsedniške kampanje, pristane lahko v zaporu.

Njegove škandalozne izjave in tviti so nezaslišano seksistični, rasistični in ksenofobični. Vsi so preverljivi. Obtožbe o posilstvih bodo dobile sodni epilog. O obtožbah, da se je izmikal plačilu davkov, poteka preiskava in papirnata sled nam že namiguje na to, kaj je počel. V nasprotju z blatom, ki je letelo na Hillary in se izkazalo za prazne marnje, je Trump zares zabredel v blato.

Odločilne številke

V trenutku, ko to pišem, ima Trump 42,7 odstotka skupnih glasov, kar zveni veliko, toda Hillary jih ima kar 49,7 odstotka. To je velika razlika (okoli deset milijonov glasov). To je zgolj skupno število glasov in, kot smo videli prejšnji teden, to ni najpomembnejša številka. Clintonova ima 343 elektorskih glasov, Trump pa le 194. Naj vas spomnimo, za zmago potrebuje 270 elektorskih glasov. To pomeni, da bo Clintonova z naskokom zmagala. Njen odstotek možnosti za zmago se je povzel na kar 87,3 odstotka.

Brez možnosti za zmago

Trumpov položaj je brezizhoden, toda navsezadnje nikoli ni imel možnosti za zmago. Škandali in njegovo vedenje so mu res prinesli znatno in skrb vzbujajočo skupino občudovalcev, niso pa mu prinesli večine. Trump izgublja volivce od prvega soočenja naprej. Še zdaj jih izgublja.

Trump ima prav – Amerika je v godlji, toda Trump je simptom težave, zagotovo pa ne njena rešitev.

Prevod: Helena Marko

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.