Tine Kračun

Nedelja,
29. 6. 2025,
4.00

Osveženo pred

6 ur, 34 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,39

Natisni članek

Natisni članek

kolumna

Nedelja, 29. 6. 2025, 4.00

6 ur, 34 minut

Kolumna

Elvis je živ

Tine Kračun

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,39
Tine Kračun | Tine Kračun | Foto Bojan Puhek

Tine Kračun

Foto: Bojan Puhek

Medtem ko svet pozorno spremlja vojno v Ukrajini in napetosti na Bližnjem Vzhodu, se je na medijskih naslovnicah znova znašla tudi Indija. Povod? Tragedija. Letalo družbe Air India je nekaj minut po vzletu z letališča Ahmedabad strmoglavilo. Eden od potnikov je čudežno preživel. In v dneh, ki so sledili, so družbena omrežja preplavile objave, da ga na krovu sploh ni bilo – da je bila nesreča zaigrana.

Lažne novice? Nedvomno. Toda ne gre več le za senzacionalizem ali lov za kliki. Takšne zgodbe – tudi če so povsem absurdne – postajajo sestavni del geopolitičnih napetosti. Njihov namen ni zgolj zabavati ali zavajati, temveč pogosto sprožiti dvom, spodkopati zaupanje, ustvariti zmedo. Čeprav se zdi, da gre za izdelek digitalne dobe, imajo lažne novice dolgo, bogato in nevarno zgodovino.

Od Napoleona do Elvisa

Zamisel, da se z resnico lahko manipulira, ni nekaj, kar bi prinesli X, TikTok ali Facebook. Elvis Presley – menda še vedno živ in srečno upokojen v nekem ameriškem predmestju – je morda najbolj znan simbol popkulturne mitologije, ki uspeva tam, kjer odpove zaupanje v uradne razlage. Kljub obdukciji, pogrebu in desetletjem, ki so že pretekla, ljudje še danes "videvajo" Elvisa na bencinskih črpalkah. Zakaj? Morda si želimo, da bi miti trajali dlje kot resnica.

Elvis Presley še vedno živi – v srcih mnogih. | Foto: Guliverimage Elvis Presley še vedno živi – v srcih mnogih. Foto: Guliverimage

Še pred Elvisom pa je moč lažnih pripovedi mojstrsko izkoriščal Napoleon Bonaparte. Po porazih je sistematično razglašal zmage, njegove uradne razglasitve pa so prehitevale poročila z bojišč. S tem si je kupoval čas, politični mir doma in ohranjal avro nepremagljivega voditelja. Če zgodovino pišejo zmagovalci, potem je Napoleon razumel, da jo je treba tudi pravočasno napisati – ali pa vsaj pred drugimi. Preden je izdal prepoved izdajanja večjih časopisov, je razglasil, da objavljajo lažne novice. Velja za prvega, ki je moderno propagando sistematično izkoriščal za lastne politične cilje.

Izrael psi vojska
Mnenja Pes izraelske vojske je raztrgal otroka z Downovim sindromom. In Evropa molči.

Francoska revolucija je bila prelomnica v razumevanju vloge medijev. Takrat so časopisi, pesniki in umetniki prvič množično stopili v vlogo političnih akterjev. Slike, kot je Davidova Smrt Marata, niso le dokumentirale dogodkov – postale so simboli, ki so usmerjali razpoloženje naroda. Mediji in umetnost niso bili več zgolj zrcalo dogajanja, temveč njegovi soustvarjalci. Tako se začne tudi zgodovina sodobnega propagandnega stroja. Z ustvarjanjem lažnih podob se je ustvarjala tudi idealizirana slika voditelja. Nastajale so idealizirane slike in portreti, ki so Napoleona prikazovali kot nepremagljivega junaka — znan primer je Davidova slika "Napoleon prečka prelaz svetega Bernarda", kjer ga umetnik prikazuje junaško na konju, čeprav je prelaz v resnici prečkal na muli.

Napoleon Bonaparte je znal poraze v javnosti spreobrniti v zmage. | Foto: Guliverimage Napoleon Bonaparte je znal poraze v javnosti spreobrniti v zmage. Foto: Guliverimage

Zanimiv je tudi primer, ko je isti slikar na sliki Napoleonovega kronanja upodobil tudi njegovo mater, ki sploh ni bila navzoča pri kronanju, saj je bila v sporu s sinom. Napoleon je vztrajal, da jo umetnik kljub temu naslika na častnem mestu, da bi ustvaril vtis družinske složnosti in legitimitete. Te slike niso zgolj umetniška dela, temveč natančno orkestriran medijski instrument, ki je utrjeval podobo Napoleona kot božansko potrjenega in ljudem bližnjega vladarja, hkrati pa so krepile njegov kult osebnosti in vplivale na razumevanje resničnosti med širšo javnostjo.

Danes: dvom kot strateška valuta

Sodobne lažne novice pogosto ne želijo prepričati v svojo resnico, temveč doseči nekaj drugega – da bralec ne bi več verjel nikomur. Ne gre za to, da bi verjeli, da je Zemlja ravna ali da je letalska nesreča izmišljena. Gre za to, da se v poplavi protislovij odpovemo razsodnosti, zdrsnemo v cinizem ali pasivnost. V takšnem okolju avtoriteta ni več tista, ki ima prav – temveč tista, ki najglasneje kriči.

Zato ni vseeno, ali verjamemo, da je Elvis živ. Vprašanje ni, kdo je na letalu, ampak kdo ima nadzor nad zgodbo. In zgodba – kot nas uči zgodovina – ima moč spremeniti svet.

Boštjan Udovič
Mnenja Boštjan Udovič: Ustavna kriza in kisle kumarice
Lucija Mulej Budnjani
Mnenja Ljubezen na bojišču: ko se zakon spremeni v travmo