Ali je Trump izdajalec?

Šel sem v supermarket Wal-Mart, del največje ameriške trgovske verige, toda vse otroške pištole so bile že od daleč videti kot igrače. Nekdo v trgovini me je vprašal, kaj iščem, in sem mu pojasnil. Vprašal me je: "Hja, zakaj pa ne kupite prave pištole?" Na to še pomislil nisem. Sklepal sem, da človek pač ne more kar tako kupiti prave pištole. Toda zaposleni mi je zagotovil, da to ni nobena težava.

Peljal me je na oddelek za šport (v Ameriki pištole prodajajo zraven nogometnih žog in kotalk) in njegovi kolegi so mi pomagali izbrati lično pištolo, ki je stala kakšnih petdeset dolarjev. Videti je bila nedvomno prava (zato, ker je bila prava), torej idealna za gledališko igro. Prodajalec mi jo je že skoraj zavil, ko sem ga vprašal: "Mi ni treba pokazati vsaj osebne izkaznice ali česa podobnega?" Odvrnil mi je: "Ne, videti ste starejši od 16." In to je bilo to. Kupil sem pištolo.

Od takrat so se zakoni spremenili, a le za kanec. Danes ne moreš kupiti pištole in nabojev v istem dnevu (beri: v isti trgovini jih ne moreš, vendar ti nihče ne brani, da kupiš pištolo v eni trgovini, naboje pa v drugi). Ko sem leta 2000 obiskoval fakulteto, je bilo potrebno samo to. Kar je naravnost grozljivo.

Ko se časopisi ne morejo zadržati

Čeprav je Trump po mnenju nekaterih zagrešil "najslabši nastop na soočenju s predsedniškimi kandidati v zgodovini", v katerem po mnenju revije Vanity Fair ni bil "videti prišteven", še naprej polni stolpce v časopisih, in to ne s pozitivno vsebino (revija GQ je nedavno objavila članek z naslovom 176 razlogov, zakaj Donald Trump ne sme postati predsednik). Toda časopisi so ga še naprej polni.

V tem se skriva njegova privlačnost, njegova strategija: ker se zdi, da nima povedati kaj dosti resničnega ali kaj, kar bi dejansko zadevalo predsedniško kampanjo, s svojimi izjavami ves čas vzbuja pozornost in ohranja svoje ime v glavah ljudi. Nedavni članek časopisa The New York Times je bil naslovljen Vsaj 110 republikancev ne bo volilo Trumpa. 

Dva daleč najbolj spoštovana ameriška časopisa, The New York Times in Washington Post, ki spadata tudi med nekaj najbolj spoštovanih časopisov na svetu, sta objavila urednikova članka (tj. neposredna sporočila ustvarjalcev teh dveh časopisov), ki sta nasprotovala Trumpu.

Take stvari se nikoli ne zgodijo. Časopisi naj bi ostali objektivni in za to si tudi prizadevajo, vendar se ta dva časopisa nista mogla zadržati. V Trumpu vidita nevarnost in čutita potrebo, da ljudem to sporočita. In tudi sta – podala sta razloge, premišljeno in prepričljivo. Ne glede na to, ali mislite, da je Trump v redu, na neki način kul ali strašljiv in "neprišteven", so proti njemu v zadnjih nekaj tednih izpostavili nekaj točk, ki zahtevajo diskusijo.

Prejšnji teden smo si pogledali, kako se je dvignila tančica, ki namiguje, da je Trump morda v resnici prekršil zakon. Ni zanikal obtožb, da ni v celoti plačal zveznega davka na dohodek. Zato zdaj pisarna okrožnega javnega tožilca zvezne države New York preiskuje obtožbe, da je zlorabil sredstva iz Trumpove fundacije, neprofitne organizacije, ki jo je britanski časopis The Guardian (in številni drugi časopisi) označil za precej sumljivo.

Zdi se, da je Trump morda porabil sredstva iz svoje neprofitne organizacije – namenjene dobrodelni dejavnosti – za plačilo kazni, ki si jo je sam prislužil v Palm Beachu na Floridi. Zato obstaja sum, da je morda kriminalec, čeprav je vprašanje, ali bodo s preiskavami to lahko tudi potrdili.

Trump izkorišča strah in provocira ljudi, kjerkoli se mu za to ponudi priložnost. Nedavno so ga razkrinkali, da si je v celoti izmislil "dejstvo", da so v "enajstih ameriških mestih" skoraj izbruhnili nemiri, ker so nekateri zahtevali "minuto molka" v spomin na Micaha Johnsona – strelca, ki je v Dallasu ustrelil in ubil pet ljudi. Foto: Reuters

Morda je kriminalec, morda je tudi izdajalec?

Pred dvema tednoma je Charles Pierce, veteranski politični pisec za revijo Esquire, napisal članek, ki je "protitrumpovcem" (kot bi lahko poimenovali ljudi pri zdravi pameti) dišal po resnici, Trumpovim pristašem pa nasul nekaj soli na rane. Charles Pierce je Trumpa poimenoval izdajalec. In imel je prav.

Pierce, ki velja za enega izmed najbolj pronicljivih in najmanj pristranskih političnih piscev, kar jih je (revija Esquire pa velja za precej nepristransko revijo), je zapisal: "Na tej točki je vsaka podpora Trumpu dejanje moralne strahopetnosti. Kdorkoli, ki podpira Trumpa, sodeluje z njim, dobro govori o njem ali omogoči njegovo zmago, je izdajalec ameriške ideje."

Kaj je torej ta "ameriška ideja" in zakaj je Trump izdajalec?

Trumpove zagovornike je to še posebej zadelo v živo, saj Trumpa obožujejo tisti, ki brez dejanskih dokazov ali dobro premišljenih argumentov sklepajo, da je Amerika "največja" ali "najboljša" država – ljudi, ki uporabljajo besedo "patriot" kot orožje, ki menijo, da imajo od boga dano pravico nositi strojnice, da bi "se zaščitili" pred drugimi ljudmi (po definiciji to pomeni pred vsemi, ki niso slabo izobraženi beli protestantski Američani tako kot oni).

Ljudje, kot so vsi množični morilci, o katerih smo brali v zadnjih nekaj letih, ki so streljali na otroke v šolah, ali oboroženi "rezervisti" v Oregonu. Amerika ne potrebuje zunanjih teroristov – pravzaprav so tuji teroristi, statistično gledano, naš še najmanjši problem.

Poglejte si statistiko, ki jo je zbrala ameriška vlada in objavila televizijska postaja CNN.

Med letoma 2001 in 2013 je v Združenih državah Amerike zaradi strelnega orožja (tj. zaradi strelov) umrlo kar 406.496 ljudi (državljanov ZDA in tujcev). Nadaljnjih 3.380 ljudi je v ZDA umrlo v okoliščinah, ki so bile označene kot "domača teroristična dejanja", kar pomeni ameriške državljane, ki so sodelovali v dejanjih, označenih za teroristična, vendar niso povezana s tujimi teroristi.

Primerjajte te številke s številom ameriških državljanov, ki so bili ubiti v tujini zaradi kakršnegakoli terorističnega dejanja: 350. Torej je bilo v ZDA ubitih desetkrat več Američanov, ki so sodelovali v terorističnih dejanjih, ta pa niso bila nikakor povezana s katerim tujim sovražnikom. In več kot tisočkrat več Američanov so pokončale puške in pištole, ki so jih vihteli njihovi sonarodnjaki.

Trump v ljudeh rad vzbuja strah

Charles Pierce ima jajca – in ima prav. Trump je "izdajalec ameriške ideje", ker je dobra stvar Amerike, temelj, na katerem je bila zgrajena, to, da daje prostor za življenje ljudem katerekoli religije, rase ali prepričanja. Je prostor, ki ponuja priložnosti vsakomur, ki je pameten in pripravljen trdo delati. Je prostor uspeha in optimizma in upanja. Je prostor, kjer se ti ni treba bati tiranov ali pouličnih tolp. Je prostor, kjer en politik ne vabi ljudi, naj ubijejo drugega politika.

Trump je predlagal, naj se telesni stražarji Clintonove razorožijo in "počakajo, kaj se bo zgodilo". To je dvakratno srhljivo: namiguje, da je edini razlog, da je Clintonova še živa, dejstvo, da njeni stražarji nosijo strelno orožje, in da če ga ne bi, bi nekdo naredil atentat nanjo. Foto: Reuters

Trump izkorišča strah in provocira ljudi, kjerkoli se mu za to ponudi priložnost. Nedavno so ga razkrinkali, da si je v celoti izmislil "dejstvo", da so v "enajstih ameriških mestih" skoraj izbruhnili nemiri, ker so nekateri zahtevali "minuto molka" v spomin na Micaha Johnsona – strelca, ki je v Dallasu ustrelil in ubil pet ljudi.

Niti en ameriški poročevalski urad, liberalni ali konservativni, ni zbral nobenih dokazov, ki bi podkrepili to trditev (niti dela o "enajstih mestih" niti dela o "minuti molka"). Šlo je za očitno laž. Toda to je zgolj takšna vrsta trditev, ki si jih Trump rad privošči, da bi v ljudeh spodbudil strah in občutek, da se nasilje, pogosto njemu v podporo, vse bolj razrašča.

Dvojno srhljivo

Kaj je Charlesa Piercea pripravilo, da je Trumpa naposled imenoval izdajalec? Trump je že povabil Vladimirja Putina, naj vdre v elektronski poštni predal Clintonove in se vplete v ameriške volitve. Trump se ni hotel izjasniti, ali bi nasprotoval Putinu, če bi vdrl v druge države (spletni časopis The Daily Beast je objavil časopis z naslovom Donald Trump vabi Putina, naj vdre v Melanijino domače mesto).

To je po definiciji izdajalsko – da povabiš tujo silo (in Putinova Rusija je blizu sovražni sili), naj se vplete v kibernetski napad na ZDA. Toda Trump je šel še korak dlje in zato moje besede glede vprašanja orožja. Predlagal je, naj se telesni stražarji Clintonove razorožijo in "počakajo, kaj se bo zgodilo". 

To je dvakratno srhljivo: namiguje, da je edini razlog, da je Clintonova še živa, dejstvo, da njeni stražarji nosijo strelno orožje, in da če ga ne bi, bi nekdo naredil atentat nanjo.

Kot trdita časopisa The Guardian in The New York Times, je Trump s tem posredno povabil nekoga, naj jo umori. Dejal je že, da ne verjame, da bi sodnikom na vrhovnem sodišču dovolili sprejeti zakone, ki bi nasprotovali nošenju orožja, ker bi "ljudje iz drugega amandmaja" že kaj storili glede tega – da bi torej ustrelili kogarkoli, ki bi jim skušal odvzeti pravico do nošenja orožja, tudi če to pomeni umor sodnikov vrhovnega sodišča ali predsedniške kandidatke.

Zdi se, kot da svojo podporo "ljudem iz drugega amandmaja" uporablja kot orožje. Če pozoveš, naj nekdo vdre v lastno državo in naj nekdo umori eno izmed vodilnih političark, je to precej izdajalsko dejanje, mar ne?

Pa še beseda za Slovence, ki so bili zavedeni v to, da jim je Trump všeč: Trump ne bi nasprotoval, če bi Putin vdrl v Vzhodno Evropo, kar vključuje Slovenijo. Še vedno mislite, da je zmagovalec?

*prevod: Helena Marko

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.