Kaj grozi Škocjanskim jamam in Krasu?

Kras se spreminja – in to toliko, da je stroka začela opozarjati na usodne razsežnosti. Prejšnji mesec se je oglasil Svet Slovenske akademije znanosti in umetnosti za kulturo in identiteto prostora Slovenije z Izjavo o varovanju, ohranjanju in trajnostnem razvoju Krasa, ki sta jo podpisala predsednik omenjenega sveta Marko Mušič in predsednik SAZU Jože Trontelj. Akademika skrbi za ves Kras, zlasti pa za Škocjanske jame, saj opažata vse hujše onesnaževanje okolja, z interesi kapitala in trga podprte gradnje in pozidave ter spreminjanje namembnosti zemljišč, ki lahko vodijo v propad vodnih virov, izgubo statusa svetovne naravne dediščine, razvrednotenje naravnih in kulturnih spomenikov, pa tudi v velike demografske spremembe. Ugotavljata, da Kras postaja predmestje Trsta, neusklajene gradnje in drugi večji posegi v prostor, posebej če so izvedeni brez sodelovanja krajevnega prebivalstva, pa ogrožajo značilnosti in kvarijo doživetje Krasa, slabšajo kakovost bivanja in v daljši perspektivi tudi narodnostno sestavo prebivalstva.

Ali so Škocjanske jame pred izbrisom?

Po mnenju Sveta SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije Škocjanskim jamam, edinem biseru slovenske naravne dediščine, ki se je doslej uvrstil na elitni Unescov seznam svetovne naravne dediščine (Kras kot pokrajina pa je vpisan na poskusni seznam svetovne dediščine Unesco), grozi izguba tega statusa, kar ne bi le ogrozilo varovanja in ohranjanja samih jam, temveč Sloveniji prizadejalo narodno sramoto in okrnilo njen ugled v svetu.

Podpisnika menita, da bi Kras in druga obmejna ozemlja potrebovala podoben posebni varstveni zakon, kot ga je sprejela Danska ob vstopu v EU. Treba je sicer povedati, da zapleten postopek izbrisa Škocjanskih jam pri Unescu (še) ni sprožen, kar pa ne pomeni, da opozoril ne velja jemati resno.

Občina Divača: Iz celotnega postopka smo bili enostavno izločeni

Na daljšem opisu groženj Krasu in Škocjanskim jamam niso navedeni konkretni posegi, a sta akademika ob omembi neusklajenih in neustreznih posegov izpostavila občino Divača.

Župan občine Divača Matija Potokar ni želel neposredno odgovarjati na naša vprašanja, ker naj bi vse izčrpno pojasnil v šeststranski pisni izjavi, ki jo je sredi zadnjega januarskega tedna objavil na spletnih straneh občine Divača (skupaj z izjavo akademikov), teden prej pa poslal tudi akademikoma Trontlju in Mušiču in v vednost še predsednikoma države in vlade, ministroma za okolje in promet, Slovenski nacionalni komisiji za Unesco, Regijskem parku Škocjanske jame in divaškim občinskim svetnikom.

Občina Divača kot »uničevalec prostora«

Prvi mož občine Divača, sicer pravnik in član Slovenske ljudske stranke, vztraja, da noben od posegov, o katerih se govori že od leta 2007 »ni dokončno potrjen in so to le ideje, ki bodo morda vključene v osnutek nastajajočega novega Občinskega prostorskega načrta«.

Prepričan je, da se občino Divača obravnava kot »uničevalca prostora« in ne kot partnerja: občina po njegovi poglobljeni oceni ni dobila nobene priložnosti pojasniti, da je večina »predstavljenih idej projektov iz leta 2007 že zgodovina« bodisi zaradi opustitve investitorjev bodisi zaradi ekološke zavesti in upora krajevnega prebivalstva proti posegu v prostor.

Na seznamu pa ostajajo posegi, povezani z obvezno državno infrastrukturo – mogoč krak avtoceste proti Ilirski Bistrici in Jelšanam, posodobitev železnice, plinovod, meteorološki radar na Slatni na Vremščici.

Kaj pa avtocesta in vasi brez kanalizacije?

Posredno je torej razumeti, da se širitveni posegi pri nekdanjem avstro-ogrskem vojaškem, danes pa športnem letališču Gabrk pri Divači le niso uvrstili v »zgodovino.« A Potokar navaja, da širitev letališča in poslovna cona Risnik, sicer najbolj sporna projekta, ne zajemata zavarovanega območja Parka Škocjanske jame ali Območja Natura 2000 (evropskega omrežja posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije), in namigne, da bi možnost izbrisa Škocjanskih jam s seznama svetovne dediščine lahko postala »volilno orožje« letošnjega leta.

Letališče sicer leži v vplivnem območju Parka Škocjanske jame, kar prepoveduje posege v okolje, ki bi lahko posredno ali neposredno poslabšali obstoječe stanje okolja v parku, a je divaški župan prepričan, da noben od očitanih posegov občine ni v nasprotju z veljavnimi predpisi.

Sprašuje pa se, zakaj nihče ne govori in piše o tem, da primorska avtocesta z vedno več prometa »mejo zaščitenega območja Regijskega parka Škocjanske jame gladko povozi«. Večja težava za podzemni tok reke Reke so vasi brez urejenih kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav, pa »tudi o tem na komisiji niti besede«.

»Ni potrebe za širitev [zaščitenega] območja na druge vasi«

Potokar se je ozrl tudi na Uredbo o dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki od maja lani po njegovi presoji praktično preprečuje vsak poseg v okolje občine Divače brez okoljevarstvenega soglasja. Meni, da je nezakonita, ker javnost in občina naj ne bi imeli nobene možnosti, da bi se o tem predhodno izrekli, dali pripombe, nasprotovali …

Navaja, da je s tem življenje domačinov zelo oteženo, saj naj bi se jim v imenu varstva postavljali nemogoči pogoji. Tako daleč gre, da naj bi nekateri domačini imeli občutek, da jih država prek parka in zaščitenega območja elegantno izriva iz domačih hiš. Vsekakor pa si želijo, je še zapisal, da bi domačinom Park Škocjanske jame prinesel tudi nove razvojne možnosti in ne samo omejitve.

Kljub prednostim odločno ne gradnji na letališču

Razvoj da, a ne na račun naravnega okolja, so že pred poldrugim mesecem ob zadnji predstavitvi načrtov za gradnjo centra varne in športne vožnje, enega od širitvenih projektov na divaškem letališču, odločno pritrdili krajani Dolnjih Ležeč, katerih agrarna skupnost je lastnica 50 od 70 hektarjev zemljišča, kjer naj bi center nastal, in predstavniki krajevne skupnosti Divača, ki so predstavljali okoliške vaške skupnosti.

Center varne vožnje se jim zdi čudovita ideja, a ne na območju letališča, ker bi bilo preobremenjujoče za okolje. Krajane niso prepričale niti obljube, da bi ob razširitvi letališča dobili nove prostore za zdravstveno in gasilsko službo ter komunalno infrastrukturo za okoliške vasi: pravijo, da imajo že slabe izkušnje s predhodno obnovo letališča, ki jim ni prineslo razvojnih možnosti, temveč le kup težav. To pa je le razlog več, da za gradnjo centra predlagajo nadomestno lokacijo, morda na degradiranem zemljišču ob obstoječi poslovni coni.

Poslanska skupina SNS vložila ovadbo

Tudi vodja poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je prepričan, da posegi, o katerih razmišlja občina Divača, vendarle pomenijo nepopravljivo škodo za Škocjanske jame. Ukrepal je dvojno: Državnemu zboru je 22. januarja posredoval pisno poslansko vprašanje, še isti dan pa je pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani vložil ovadbo proti županu zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote.

Sklicuje pa se – poleg Kazenskega zakonika – tudi na 8. člen Zakona o regijskem parku Škocjanske jame (prepoved vseh posegov v okolje, ki bi lahko posredno ali neposredno poslabšali obstoječe stanje okolja v parku) in 73. člen Ustave, ki vsakomur nalaga v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Divaški župan ovadbe ne komentira.

Župan jezen na medije

Občina Divača je, tako piše v javno dostopnem odgovoru, vedno pripravljena na pogovore, »vendar ne prek sredstev javnega obveščanja, ki vsako prejeto informacijo, pa naj bo ta preverjena ali ne, uporabijo tako, da jo prikažejo čim bolj negativno, ker se drugače ne prodaja«.

Ali je posamezen medij tak ali ne, pa lahko najbolje presodijo bralci, priložnosti za pogovor o Krasu in Škocjanskih jamah pa bo zagotovo še dovolj. Novo fronto je, denimo, odprla tudi občina Sežana, ki je objavila pobudo za izbris mesta Sežana iz območja Nature 2000. Na Krasu bo nedvomno še vroče.