Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je nadaljevalo prvo sojenje proti nekdanji Ljubljanski banki (LB), odkar je ustavno sodišče decembra lani odmrznilo postopke njenih varčevalcev.
Kot je povedal predsednik uprave LB Borut Ožura, se bodo v skladu z odločbo ustavnega sodišča nadaljevala sojenja v okoli 140 primerih.
"Gre večinoma za hrvaške devizne varčevalce"
Ožura je še povedal, da gre pri omenjenih tožbah večinoma za hrvaške devizne varčevalce nekdanje Ljubljanske banke, kakih 20 odstotkov pa so jih vložili devizni varčevalci iz BiH. Dodal je še, da od odmrznitve še ni bil seznanjen, da bi bile na sodiščih vložene kake nove tožbe proti LB.
Sojenje je potekalo na podlagi odločbe ustavnega sodišča, v kateri je 2. decembra lani zaradi posega v pravico do sodnega varstva razveljavilo 23. člen zakona o skladu za nasledstvo, ki je določal zamrznitev vseh postopkov varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, ki so na slovenskih sodiščih potekali proti LB in NLB.
"Zaključka ne bo brez dogovora članic nekdanje Jugoslavije"
V sojenju tožnica Gaković, kot piše na spletni strani sodišča, od LB zahteva 1430 ameriških dolarjev (okoli tisoč evrov). Ožura o izidu tega in drugih sojenj ni želel ugibati, saj je to stvar sodišča, poudaril pa je, da bodo ti primeri ustrezno zaključeni šele, ko bodo države naslednice nekdanje Jugoslavije v skladu s sporazumom o nasledstvu pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu dosegle dogovor, kdo bo prevzel jamstva za stare devizne hranilne vloge.
"Denar iz Sarajeva in Zagreba nikoli ni prišel v Ljubljano"
Poudaril pa je, da bi države naslednice morale najprej ugotoviti, "ali so deponirana devizna sredstva, ki so šla iz Sarajeva ali Zagreba v Narodno banko Jugoslavije, kdaj prišle v Ljubljano". "Odgovor je absolutno ne," je pristavil. Ko bodo naslednice to razčiščevale v Baslu, pa bodo morale tudi pogledati, ali je LB v Zagrebu ali Sarajevu sploh smela poslovati naprej in ali je sploh uspela kaj izterjati iz svojih kreditov, in tudi tu je odgovor nič, je dodal.
"Temeljni princip ni državljanstvo, ampak teritorialni princip"
Ožura je za razumevanje tega vprašanja izpostavil še razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru "Kovačić in drugi proti Sloveniji" iz leta 2008. V obrazložitvi sodbe je med drugim izpostavljeno, da je teritorialni princip temeljni princip reševanja tega vprašanja, ne pa državljanstvo, kot to razume Hrvaška, je dejal. "Republika Slovenija je leta 1993 sprejela zakon, po katerem je vrnila stare devizne hranilne vloge vsem deviznim varčevalcem ne glede na banko in ne glede na državljanstvo, pomembno je bilo samo, da je bila devizna hranilna vloga odprta na območju Republike Slovenije," je spomnil.
"Za stare devizne hranilne vloge je odgovorna Makedonija"
Odzval se je tudi na nedavno napoved makedonske vlade o oblikovanju skupine strokovnjakov za mednarodno pravo, ki naj bi našla najboljšo možno rešitev za dolg nekdanje LB do makedonskih varčevalcev. Ožura je poudaril, da makedonski varčevalci ne bodo mogli tožiti v Sloveniji, saj je makedonsko vrhovno sodišče že pred sedmimi ali osmimi leti jasno povedalo, da je problem starih deviznih vlog v Makedoniji povsem stvar Skopja. "Za stare devizne hranilne vloge je na podlagi teritorialnega načela odgovorna Makedonija," je dodal.
Varčevalci bivše LB zahtevajo več kot 172 milijonov evrov
Neurejeno vprašanje hrvaških varčevalcev že dve desetletji obremenjuje odnose med Slovenijo in Hrvaško. Gre za vprašanje deviznih vlog okoli 132.000 bivših varčevalcev bivše LB Zagreb, ki skupaj z obrestmi od LB zahtevajo več kot 172 milijonov evrov.
Slovenija, ki je po osamosvojitvi v skladu s teritorialnim načelom prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, ki so bile deponirane na ozemlju Slovenije, vztraja, da mora biti vprašanje starih deviznih vlog in s tem tudi dolga varčevalcem nekdanje LB rešeno v okviru nasledstva nekdanje SFRJ, saj je za hranilne vloge jamčila zvezna država in Slovenija deviznih vlog ni dobila. Vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge je torej treba rešiti v skladu s sporazumom o nasledstvu, torej na pogajanjih v okviru baselske banke BIS, ki pa so po nekaj krogih pogovorov leta 2001 in 2002 povsem zamrla.