Vrt
Torek, 22. 6. 2010, 10.52
2 meseca
Poskrbimo za plodovke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
Mnoge izvirajo iz bolj eksotičnih krajev, zaradi številnih dobrih lastnosti pa so se razširile po vsem svetu. V svoji domovini uspevajo kot trajnice, pri nas pa so enoletne vrtnine.
Paradižnik sodi med najbolj priljubljene, paprika, bučke, kumare in druge pa bodo prav tako bogatile domač poletni jedilnik. Obilje zdravju koristnih snovi nas bo krepilo, da bomo lažje prenašali vročino in pripravljeni dočakali jesenski hlad.
Lepi in okusni plodovi so zakon za ljubitelje italijanske kuhinje, sočnih solat in drugih dobrot. Na vrtu mu namenimo dobro gnojene grede, godi pa mu v družbi radiča, špinače, pese, zelene, solate, mete in bazilike, ki mu oplemeniti okus tako na vrtu kot v kuhinji. Podobno velja tudi za peteršilj. Sajen blizu kapusnic bo odvračal kapusovega belina, s čajem iz paradižnikovih listov pa lahko škropimo proti listnim ušem.
Pri gojenju paradižnika je najtežavnejša krompirjeva plesen, ki lahko v zelo kratkem času uniči ves pridelek. Pojavlja se ravno v času, ko začnejo zoreti prvi plodovi, zato potrebujejo rastline ustrezno zaščito. Pokrivanje grmičkov je uporaben način zmanjševanja tveganja za okužbe, pokrivala pa lahko naredimo sami ali jih kupimo. Rastline krepimo tudi z nekaterimi domačimi pripravki, npr. s posnetim mlekom v razmerju z vodo 1 : 6 ali s sirotko, rastline pa škropimo enkrat tedensko. Poskusimo lahko tudi z novim okolju prijaznim pripravkom na osnovi izbranih kamenih mok in glin, ki izboljšuje okus in trpežnost plodov.
Škropimo v časovnem presledku od 7 do 10 dni takoj po cvetenju ali najkasneje, ko so plodovi veliki kot oreh. Okužene poganjke čim prej odstranimo, zalistnike pa pustimo, da nadomestijo izgubljeno listno maso. Zdravih grmov se lotimo ravno obratno; z rednim trganjem zalistnikov bomo poskrbeli za zračnost.
Sladke in pekoče plodovke so priljubljene, saj z njimi ni veliko dela, potrebujejo le ustrezno vreme. V suši sadike zalivamo in zastiramo (npr. s pokošeno travo) ali v bližini sejemo blitvo, rukolo in drugo zelenjavo. Feferoni so primerni za vse, ki jim kljub vročini še ni dovolj vroče. Sadimo jih lahko tudi v posode in gojimo na okenskih policah, pobiramo pa jih, ko so plodovi gladki, svetleči in primerno obarvani. Z rednim zalivanjem in dodajanjem hranil pa poskrbimo, da bo manj odpadlih plodov in več pridelka.
Plazeče plodovke gojimo zaradi okusnih plodov, ki jih uporabljamo sveže, kuhane ali vložene. Postavimo jim primerno oporo za plezanje. Lepo nam bodo uspevale v družbi čebule, fižola, solate, česna, komarčka in kopra, slabše pa v soseščini krompirja, zelja in paradižnika.
Zrele plodove redno trgamo, da spodbudimo ponovno cvetenje in rast. Če pa želimo pridelati večje plodove, jih pustimo samo šest. Rastline vršičkamo in spodbujamo grmičasto rast.
Zdaj je čas, ko si lahko vsak dan privoščimo zdravo hrano z domačega vrta, ob obilici koristnih snovi pa se bomo dobro počutili tudi v najhujši vročini.
