Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
10. 10. 2026,
14.13

Osveženo pred

1 month

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,82

Natisni članek

Natisni članek

nesreča nesreča vlak vaja poškodovani reševanje uskladitev potniki

Sobota, 10. 10. 2026, 14.13

1 month

V Divači danes regijska reševalna vaja Železniška nesreča #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,82

Sile za zaščito, reševanje in pomoč so na današnji regijski vaji Železniška nesreča 2026 preverile operativno delovanje ob morebitni množični nesreči v železniškem prometu. Preizkusile so, kako ukrepati v primeru trka tovornega in potniškega vlaka, z udeležbo nevarnih snovi in večjim številom poškodovanih. Sodelovalo je okoli 200 ljudi.

Vajo, ki je na železniški postaji v Divači trajala med 9. in 12.uro, je organizirala izpostava Uprave za zaščito in reševanje Postojna ob sodelovanju Slovenskih železnic, Občine Divača, Zdravstvenega doma Sežana, ekip nujne medicinske pomoči v regiji, Rdečega križa Slovenije, gasilcev iz obalno-kraške in notranjske gasilske regije, policije, Enot za hitre intervencije z informacijsko-komunikacijsko podporo in brezpilotniki, policije, enot za hitre intervencije z informacijsko-komunikacijsko podporo ter brezpilotnimi letalniki, ekip za psihološko pomoč URSZR. Vajo sta spremljala tudi državna sekretarka na Ministrstvu za obrambo Vida Čadonič Špelič ter vršilec dolžnosti generalnega direktorja URSZR Srečko Šestan.

vaja Divača, vlak, nesreča | Foto: Barbara Renčof, štab CZ za Primorsko-notranjsko Foto: Barbara Renčof, štab CZ za Primorsko-notranjsko

Nalet dveh kompozicij, velika nevarnost eksplozije 

Vaja je temeljila na predpostavki, da se je zgodil nalet dveh vlakovnih kompozicij na železniški postaji Divača. Potniški vlak s 45 potniki je trčil v tovorni vlak, na katerem je bila cisterna z nevarno snovjo. Razlila se je nevarna snov, ki je izhlapevala in ogrožala ljudi, ob tem pa je obstajala velika nevarnost eksplozije. Po prvih poročilih s kraja nesreče je bilo več oseb poškodovanih.

Namen vaje je bil preveriti odziv na železniško nesrečo, vodenje zahtevne intervencije, izvajanje nalog tehničnega reševanja in triaže poškodovanih ter drugih ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči. Službe so preverile tudi medsebojno sodelovanje in koordinacijo pripadnikov različnih sil za zaščito, reševanje in pomoč.

vaja Divača, vlak, nesreča | Foto: Barbara Renčof, štab CZ za Primorsko-notranjsko Foto: Barbara Renčof, štab CZ za Primorsko-notranjsko vaja Divača, vlak, nesreča | Foto: Barbara Renčof, štab CZ za Primorsko-notranjsko Foto: Barbara Renčof, štab CZ za Primorsko-notranjsko

Čadonič Špeličeva se je ob zaključku reševalne vaje v Divači zahvalila pripadnikom vseh enot, ki sestavljajo sistem Civilne zaščite pri nas, vsem in vsakemu posebej, da svoj čas in svoje znanje darujejo ljudem ter jim pomagajo takrat, ko jim je najhujše. "Vem, da ste dobri pri temu kar počnete, a obenem ste se zagotovo danes tudi kaj novega naučili, nikdar se ne smemo prenehati učiti in strmeti k temu, da smo še boljši, ker le tako bomo lahko pomagali drugim. Naše prostovoljstvo in gasilstvo ima bodočnost, zato ker se našim vrstam pridružujejo mladi," je dejala. 

Spomin na leto 1984

Vodja vaje in regijski poveljnik Civilne zaščite za Primorsko-notranjsko Sandi Curk je poudaril, da je bila vaja načrtovana tudi z mislijo na najhujšo železniško nesrečo v zgodovini Slovenije, ki se je prav na železniški postaji Divača zgodila 14. julija leta 1984.

Na 3. tiru divaške postaje je stal potniški hitri vlak na relaciji Beograd–Pulj, ko se je vanj zaletel tovorni vlak, ki je spregledal ukaz o ustavitvi. V trčenju je umrlo 31 ljudi in 34 jih je bilo ranjenih. Večina žrtev je bila iz zadnjega vagona, ki je bil do polovice popolnoma uničen. Poveljnik Curk je bil tudi sam del intervencijskih sil, ki so sodelovale pri takratnem posredovanju.

Kot je poudaril, so današnje znanje, usposobljenost in izkušnje reševalnih ekip pomembno prispevali k večji učinkovitosti posredovanja. K večji varnosti v železniškem prometu prispevajo tudi izboljšani varnostni pogoji, ki zmanjšujejo možnost nastanka tovrstnih nesreč. Današnja vaja je bila tako tudi priložnost za preverjanje pripravljenosti in sodelovanja različnih služb ter za prenos izkušenj, ki lahko pomagajo preprečiti nesreče in ob njihovem nastanku zmanjšati njihove posledice. Curk se je zahvalil vladi Republike Slovenije, ki povečuje sredstva iz državnega proračuna, ki se jih namenja tako za nakup opreme, kot za izobraževanje pripadnikov različnih enot v sestavi Civilne zaščite. Na vaji je sodelovalo veliko mladih, je še dejal Curk, kar je največje jamstvo za prihodnost sistema zaščite in reševanja pri nas. Ta vaja ni bila samo zato, da preverimo kaj znamo, ampak tudi da pokažemo, da znamo med seboj dobro komunicirati.

Šestan je čestital vsem pripadnikom enot, ki so sodelovale na regijski reševalni vaji za znanje, ki so ga pokazali. "Če bomo to znanje ustrezno prenašali in mislim, da nam to tudi dobro uspeva, bodo mlade generacije enot v sestavi Civilne zaščite uspešno posredovale in pomagale ljudem tudi v prihodnje. Z vso tehniko, ki jo imate na razpolago in ki napreduje iz leta v leto pa bo to še lažje izvedljivo," je poudaril. 

Približno 40 odstotkov več sredstev za zaščito in reševanje

Krepitev odpornosti države ter zagotavljanje varnosti prebivalk in prebivalcev sta med pomembnimi prednostnimi nalogami te vladec, so sporočili iz urada za komuniciranje. To se odraža tudi v povečanih proračunskih sredstvih za delovanje in razvoj sistema zaščite, reševanja in pomoči.

Za zaščito in reševanje v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje je bilo v letu 2025 porabljenih približno 80 milijonov evrov, v aktualnem mandatu pa smo z rebalansom proračuna za leto 2026 zagotovili približno 112 milijonov evrov, s predlogom sprememb proračuna za leto 2027 približno 110 milijonov evrov, s predlogom proračuna za leto 2028 pa približno 115 milijonov evrov. To pomeni, da so za vsako od prihodnjih treh let predvideli sredstva, ki so približno 40 odstotkov višja od porabe v letu 2025.

Pomemben del aktivnosti bo namenjen posodobitvi komunikacijskih sistemov, zagotavljanju delovanja številke za klic v sili 112, opremljanju reševalnih enot in razvoju infrastrukture za zaščito in reševanje. Slovenija sicer svoje zmogljivosti krepi tudi z izvajanjem evropskih projektov na področju civilne zaščite.

vaja Divača, vlak, nesreča | Foto: Barbara Renčof, štab CZ za Primorsko-notranjsko Foto: Barbara Renčof, štab CZ za Primorsko-notranjsko

reševanje, grs tržič, vaja, reševalna vaja
Novice Pod Kriško goro potekala skupna vaja reševalcev: iskali pogrešane gobarke in reševali poškodovane v nesreči
Ne spreglejte