Delni Lunin mrk viden tudi v Sloveniji

Zanimiv astronomski pojav se bo sicer začel ob 20.23 po srednjeevropskem poletnem času, ko bo Luna vstopila v Zemljino polsenco, vendar ta faza s prostimi očmi ni vidna. Zemljina senca bo zakrila 81,3 odstotka Lune Kot je povedal Igor Žiberna z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete, bo ob vrhuncu mrka Zemljina senca zakrila kar 81,3 odstotka Luninega premera. Ob 0.45 bo Luna izstopila iz Zemljine sence, ob 1.57 pa še iz njene polsence. Mrk bo v vseh fazah viden v Evropi, Afriki in v zahodni polovici Azije. Po besedah Žiberne bo na območju večine Južne Amerike Luna v času mrka ravno vzhajala, v vzhodni polovici Azije in v Avstraliji pa bo Luna v času mrka zahajala, zato tam vseh faz ne bodo videli. Pri nas bo Luna v času največje stopnje prekritosti v približno jugovzhodni smeri 24 stopinj visoko nad matematičnim horizontom.

Zanimiv astronomski pojav Lunin mrk je astronomski pojav, pri katerem se Zemlja nahaja točno med Soncem in Luno oziroma Luna zaide v Zemljino senco. Lunina faza, pri kateri se to zgodi, je polna Luna ali ščip. Ker Zemljina in Lunina orbita nista identični, pač pa ležita pod kotom okoli pet stopinj, se običajno zgodi, da kljub ščipu Luna ni v Zemljini senci. Za nastop mrka je torej potreben še dodaten pogoj: Luna se mora ob ščipu nahajati v ravnini Zemljine orbite.

Lunin mrk v paru s Sončevim Točka, v kateri se to zgodi, se imenuje vozel. Za pojav popolnega Luninega mrka sme biti Luna za največ 4,6 stopinje vstran od vozla. Vozla sta okoli pol leta narazen in trenutno mrki nastopajo v času od februarja do aprila ter med avgustom in oktobrom. Običajno 14 dni pred ali po Luninem mrku nastopi tudi Sončev mrk. V letošnjem avgustu bomo lahko tak par Sončevega in Luninega mrka opazovali tudi v Sloveniji.

Barva Lune odvisna od motnosti atmosfere "Med opazovanjem delnega Luninega mrka bomo lahko videli okroglo obliko Zemljine sence, ki je že Aristotelu služila kot dokaz za okroglo obliko Zemlje. V času delnega Luninega mrka pa bo našo pozornost najbrž pritegnila značilna opečnata ali bakrenorjava do rdečkasta barva Lune. Do tega pojava pride zaradi vpoja modre svetlobe v nižjih plasteh atmosfere, medtem ko rdečo barvo prepušča," je pojasnil Žiberna.

Luna se tako znajde v barvno prefiltrirani senci, zaradi česar se obarva z različnimi odtenki rdeče barve. Na barvne odtenke pa vpliva tudi motnost Zemljine atmosfere. Bolj ko je atmosfera motna, temnejši so odtenki Lune v fazi mrka in obratno. Motnost atmosfere lahko višajo različni naravni pojavi, kot so izbruhi vulkanov, seveda pa tudi človek z onesnaževanjem. Svetlost Lune v času popolnega mrka ocenjujemo po Danjonovi lestvici, ki ima pet stopenj.

Žiberna je opozoril na še eno zanimivost. Na prehodu iz Zemljine sence v polsenco se lahko Luna deloma obarva celo modrikasto do sivo. Vzrok za ta pojav lahko zopet iščemo v Zemljini atmosferi, in to v njeni srednji plasti - stratosferi. Ozon v tej plasti namreč intenzivneje vpija rdečo, prepušča pa modro barvo.

Tokratni mrk posebej zanimiv Scenografija avgustovskega delnega Luninega mrka bo po napovedih Žiberne posebej zanimiva. "Na južnem delu neba bo kraljeval Jupiter, le slabi dve stopinji zahodno od Lune pa se bo nahajal planet Neptun. Ker so poletni večeri za tovrstna opazovanja zelo prijetni, vsekakor ne kaže zamuditi tega zanimivega pojava."

V Mariboru javno opazovanje mrka Oddelek za geografijo mariborske filozofske fakultete in astronomski krožek II. gimnazije v Mariboru bosta organizirala javno opazovanje Luninega mrka, in sicer na platoju pred fakulteto. Obiskovalci si bodo lahko vse faze mrka ogledali skozi različne teleskope ali pa kar na projekcijskem platnu, kamor bodo strokovnjaki s pomočjo spletne kamere projicirali celoten potek mrka.

"Obiskovalci bodo lahko spoznali nekaj zanimivosti o Luni, popeljali pa jih bomo po tudi sicer zanimivih ozvezdjih poletnega nočnega neba. Javno opazovanje bo primerno za vse starosti in bo seveda brezplačno," je še dodal Žiberna.