TOP 10 filmov, ki bi morali dobiti oskarja

10. Fargo, 1997

Še preden sta Joel in Ethan Coen prišla na svoj račun s filmom Ni prostora za starce (2007), sta leta 1997 presenetila s samosvojo kriminalko Fargo, polno čudaškega humorja in nasilja. Celovečerec je prejel sedem nominacij, ki so prinesle dva oskarja, za Frances McDormand v glavni vlogi in bratoma Coen za najboljši izvirni scenarij. Tistega leta je zmago v kategoriji najboljšega celovečerca sicer slavil Angleški pacient, nominirani pa so bili še Sijaj, Skrivnosti in laži ter Jerry Maguire.

9. Tramvaj Poželenje (A Streetcar Named Desire), 1952

Dramo Tennesseeja Williamsa in njegove težavne like (ter še težavnejše odnose med njimi) je na veliko platno prenesel Elia Kazan in leta 1952 za črno-beli film nanizal kar dvanajst nominacij. Štiri med njimi so bile uspešne (za stranski vlogi sta oskarja dobila Karl Malden in Kim Hunter, za glavno pa Vivien Leigh, uspešna je bila tudi nominacija za scenografijo), medtem ko je film v kategoriji najboljšega celovečerca ostal praznih rok. Člani Akademije so namreč raje glasovali za muzikal Amerikanec v Parizu.

8. Razjarjeni bik (Raging Bull), 1981

Filmi Martina Scorseseja so kar pogosti gostje na seznamih spregledanih pri Akademiji in nič drugače ni pri športni drami Razjarjeni bik. V glavni vlogi je blestel Robert De Niro, ki je prejel drugega oskarja (prvega mu je prinesel Boter 2 leta 1975), sicer pa je bila med devetimi nominacijami plodna le še tista za najboljšo montažo. Filmski kritiki Razjarjenega bika še posebno radi izpostavljajo zato, ker je oskarja takrat dobil film Navadni ljudje Roberta Redforda, ki po mnenju mnogih Scorsesejevi klasiki ne seže do kolen.

7. Tanka rdeča črta (The Thin Red Line), 1999

Dovolj dober razlog za to, da si želimo oskarja za Rdečo linijo smrti, je že dejstvo, da je tistega leta slavil film Zaljubljeni Shakespeare. Akademija se je med konkurenco dveh vojnih filmov (drugi je bil Reševanje vojaka Ryana) in dveh s kraljico Elizabeto med glavnimi liki (drugi je bil Elizabeta s Cate Blanchett) ter tujega filma (italijanski Življenje je lepo), očitno raje odločila za najbolj lahkotnega od vseh. Tanka rdeča črta je verjetno najbolj poetičen vojni film, kar so jih posneli, in prvi film Terrencea Malicka po dvajsetih letih (pred tem je posnel Božanske dneve in Surovo balado). Celovečerec je bil nominiran za sedem oskarjev, poleg za najboljši film tudi za režijo, prirejeni scenarij in izvirno glasbo, a dobil ni nobenega kipca.

6. Dobri fantje (Goodfellas), 1991

Še en v vrsti filmov Martina Scorseseja, ki režiserju niso prinesli oskarja več let, preden ga je vendarle dobil (za Dvojno igro leta 2007). Mafijski film je leta 1991 nanizal šest nominacij, poleg najboljšega filma še za stranska igralca, režijo, montažo in prirejeni scenarij, kipec pa je domov odnesel le Joe Pesci kot najboljši stranski igralec. Člani Akademije so tisto leto raje nagradili visokoproračunski film Pleše z volkovi, ki je režijski debi Kevina Costnerja. Peterico nominirancev sta sicer dopolnjevali še tretji del Botra, Duh in Prebujenja.

5. Apokalipsa zdaj (Apocalypse Now), 1980

Vizualno impresiven celovečerec, ki ga uvrščamo med klasike svetovnega filma, je skoraj tako legendaren kot zgodbice s snemanja – predvsem tiste, ki omenjajo Marlona Branda, ki se je svoji vlogi menda predal celo preveč. Apokalipsa zdaj je detajlno popisovala vojno stanje, zmedo, strah in sovražnost, in bila leta 1980 nominirana za osem oskarjev. Prejela je dva v "manj pomembnih" kategorijah, za najboljši zvok in fotografijo. V kategoriji za najboljši film je tistega leta zmagala drama Kramer proti Kramerju.

4. Šund (Pulp Fiction), 1995

Šund Quentina Tarantina je še en kultni film, ki je bil sicer nominiran za oskarja, a ga ni prejel (leto 1995 je bilo leto Forresta Gumpa). Celovečerec je obenem oživil kariero Johna Travolte, ki je bil nominiran v kategoriji najboljšega glavnega igralca, nominacijo pa sta prejela tudi stranska igralca Samuel L. Jackson in Uma Thurman. Čeprav je imel film v ognju sedem žezel, je zmago slavil "le" v kategoriji najboljšega izvirnega scenarija, ki sta ga spisala Tarantino in Roger Avary.

3. Kaznilnica odrešitve (The Shawshank Redemption), 1995

Kaznilnica odrešitve, ki je od leta 1995 pridelala že kultni sloves, je bila leta 1995 nominirana za sedem oskarjev, tudi za najboljši film, glavnega igralca, prirejeni scenarij in izvirno glasbo. Konkurenca med najboljšimi celovečerci je bila tisto leto kar težka, saj so bili drugi nominirani filmi Šund, Štiri poroke in pogreb, Kviz ter zmagovalni Forrest Gump. Kaznilnica odrešitve, ki jo je režiral Frank Darabont, velja za enega najboljših filmov kadarkoli, redno se pojavlja na vseh seznamih največjih dosežkov sedme umetnosti, na strani IMDb pa je s povprečno oceno 9,2 celo na prvem mestu (po glasovanju rednih uporabnikov). A tudi družba preostalih mojstrovin, ki niso nikoli prejele oskarja, glede na pričujočo lestvico ni slaba.

2. Taksist (The Taxi Driver), 1977

Leta 1977, ko je bil kultni Taksist nominiran za štiri oskarje, je v kategoriji najboljšega filma izgubil boj z Rockyjem, nizkoproračunskim filmom, ki je Sylvestra Stallona takoj povzdignil v zvezdnika. Konkurenco so jima delali še Mreža Sydneyja Lumeta, Bound for Glory in Vsi predsednikovi možje. Za svoji vlogi v Taksistu sta bila za oskarja sicer nominirana tudi igralca Jodie Foster in Robert De Niro, pozornost si je prislužila tudi izvirna glasba Bernarda Herrmanna, ne pa tudi režiser Martin Scorsese, ki spada med tiste filmarje, ki jih je Akademija dolgo in po krivici zanemarjala. Taksist morda nikoli ni prejel oskarja, zato pa je prepričal žirijo v Cannesu in ostaja eden najbolj citiranih filmov, ki je aktualen tudi dandanes.

1. Državljan Kane (Citizen Kane), 1942

Film, ki je skoraj obvezna izbira za najboljši celovečerec vseh časov, je bil leta 1942 nominiran za devet oskarjev, a dobil je le enega – za najboljši izvirni scenarij. Orson Welles zaradi svojih izjav ni bil ravno najbolj priljubljena oseba v Hollywoodu, a vseeno je s 25 leti postal prva oseba, nominirana v štirih različnih kategorijah (za najboljši film, režijo, scenarij in igro). Namesto Državljana Kana je leta 1942 oskarja dobil film Kako zelena je bila moja dolina Johna Forda, med desetimi filmi v konkurenci pa je bil tudi Malteški sokol Johna Hustona in Hitchcockov Sum.