Četrtek, 21. 3. 2019, 4.00
5 let, 9 mesecev
BMW v Münchnu razkril poslovanje in obete za prihodnost
Zadnji bajni dobički? Avtomobilski svet se obrača na glavo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,94
4
Skupina BMW Group je lani prodala rekordnih 2,49 milijona novih avtomobilov in z njimi zaslužila 7,2 milijarde evrov. Koncept BMW iNext napoveduje povsem nove elektrificirane in avtonomne avtomobilske čase, ki pa zahtevajo veliko razvojnega denarja, tako da se bodo dobički zmanjšali že letos.
Avtomobilski svet je pred velikimi spremembami in to ni več le fantomska napoved. BMW je lani zaslužil sedem milijard evrov, a letos pričakujejo precej manj dobičkonosno leto z milijardnimi vlaganji v razvoj in iskanjem priključitev posla k tistim, ki avtomobile (in mobilnost) le oddajajo, ne prodajajo. Pred desetimi leti si niso niti predstavljali, da bo danes mladi Nemec novi BMW raje najel kot kupil in da bo BMW strateško začel sodelovati z večnim tekmecem Daimlerjem.
Pozno popoldne smo pristali v Münchnu, v tretjem največjem nemškem mestu, v katerem živi 1,5 milijona ljudi. V zadnjih 20 letih je mesto zraslo, vse to pa prinaša prometno gnečo in obenem dovolj veliko maso, kjer se danes le nekaj ur vožnje iz Slovenije dogajajo pomembni premiki v svetovni avtomobilski industriji. Primer premijske znamke BMW bi z lahkoto preslikali tudi na dvorišče Audija, Mercedes-Benza in še marsikaterega avtomobilskega proizvajalca.
Ceste okrog največjih evropskih mest so polne avtomobilov in zastoji v prometnih konicah so vsakdanji pojav.
Ulice polne avtomobilov, ki jih samo oddajajo, ne prodajajo
V sosednji ulici našega hotela smo opazili parkiran avtomobil, ki nima klasičnega lastnika. Bil je del BMW-jevega lastnega sistema souporabe vozil oziroma "car sharinga". Dostop do vozila prek mobilnega telefona že dobro poznamo tudi iz Slovenije, ta BMW bi v primeru najema stal 39 centov na minuto. Po vsem mestu kar mrgoli podobnih najemniških avtomobilov znamk BMW in Mercedes-Benz. Kakšnih deset minut od hotela so bili prvi zasebni "car sharing" avtomobili. Na tem področju najuspešnejši sistem Turo je namreč aktiven v bavarski prestolnici. Hitri pogled v aplikacijo je ponujal toyoto aygo za 19 evrov, BMW serije 3 za 49 evrov in porscheja boxsterja za 99 evrov na dan.
"Imam najboljšo službo na svetu in izzivov je polno," nam je nekaj ur pozneje za mizo zatrdil Robert Irlinger, vodja električnega programa i pri BMW Group. Kljub majhnemu prodajnemu deležu znotraj celotne skupine je Irlinger v dveh letih postal še kako pomemben akter razvoja bavarskih premijskih avtomobilov. Danes se tudi pri BMW ob vprašanjih glede prihodnosti skoraj vse vrti okrog elektrike in dileme, kako se kot proizvajalec s stoletno tradicijo priključiti poslu tistih, ki avtomobile oddajajo (in ne prodajajo) kar prek mobilnega telefona.
BMW z ulice pri hotelu, ki nima klasičnega lastnika. Pripada BMW oziroma sistemu "car sharinga" Drive Now in je torej namenjen najemu uporabnikov.
Skrbi: nova mobilnost, a tudi brexit in nepredvidljivost Trumpa …
Naslednje jutro so v veliki dvorani BMW Welt v Münchnu, slavni zgradbi v obliki štirivaljnega motorja na ulici, člani uprave predstavili finančne rezultate za lansko leto. Čeprav so bili dobički drugi najvišji v zgodovini, kazalniki v ozadju izčrpne analize poslovanja kažejo na neizbežne spremembe v avtomobilski industriji. Ta namreč ni le na udaru novih trendov mobilnosti, temveč tudi političnih nestabilnosti (brexit), carinskih dajatev (Evropa proti ZDA) in neugodnih valutnih razmer.
Zaostrene razmere na trgu - predvsem zaradi močne in izenačene konkurence v premijskem razredu - skupaj z nujo po razvoju novih tehnologij zahtevajo velika vlaganja v tehnološki razvoj in naprednejše tovarne. Skupina BMW je lani v nadgradnjo tovarn vložila dobrih pet milijard evrov, v raziskave in razvoj pa dodatnih 6,8 milijarde evrov. To je bilo skoraj 13 odstotkov več kot predlani. V razvoj so tako vložili 7,1 odstotka vseh svojih prihodkov.
Celotni skupini BMW Group je lani kljub temu uspelo zaslužiti 7,2 milijarde evrov. Svojim delničarjem bodo letos izplačati za 2,3 milijarde evrov dividend. Zaradi zgoraj navedenih razlogov je bil zaslužek skoraj 17 odstotkov manjši kot predlani (8,6 milijarde evrov). Leta 2017 je skoraj milijardo evrov dobička sicer prinesla tudi davčna reforma v ZDA.
Uspelo jim je prodati 2,49 milijona novih avtomobilov znamk BMW, Mini in Rolls-Royce, kar je največ do zdaj. Največ prodanih avtomobilov je bilo seveda na račun osrednje znamke BMW, to je 2,12 milijona. Prihodki avtomobilskega sektorja so znašali skoraj 86 milijard evrov in tudi število zaposlenih se je povečalo. Danes v skupini dela več kot 134 tisoč ljudi.
Pregled poslovanja BMW Group:
|
|
2018 |
2017 |
Razlika |
|
Prodaja BMW |
2,12 mio. |
2,08 mio. |
+1,8 % |
|
Prodaja Mini |
361 tisoč |
371 tisoč |
-2,8 % |
|
Prodaja Rolls-Royce |
4.107 |
3.362 |
+22,2 % |
|
Prodaja motocikli |
165 tisoč |
164 tisoč |
+0,9 % |
|
Št. zaposlenih |
134.566 |
129.932 |
+3,7 % |
|
Prihodki BMW Group |
97,4 mrd. EUR |
98,23 mrd. EUR |
-0,8 % |
|
Neto dobiček |
7,2 mrd. EUR |
8,6 mrd. EUR |
-16,9 % |
Predsednik uprave BMW Harald Kruger ob konceptu BMW-jevega avtomobila, ki bo leta 2021 predstavil vso najboljšo tehnologijo bavarske znamke. Že letos na ceste sicer prihaja električni mini, prihodnje leto še BMW iX3, leta 2021 pa tudi novi BMW i4. Ta bo imel po standardu WLTP kar 600 kilometrov dosega.
Dobički bodo letos padli in še dobro, da bodo račun za najdražji razvoj delili z Daimlerjem
Predstavljeni poslovni rezultati v BMW Welt iz ust predstavnikov uprave pod vodstvom Haralda Krugerja so se zdeli na prvi pogled odlični. Kot da bi se v (premijski) avtomobilski industriji še naprej cedila med in mleko. To bi lahko sklepali glede na visoke prodajne rezultate in dobičke, prav tako tudi glede na rast zaposlenih.
Toda za letošnje poslovno leto so bile napovedi Krugerja že previdnejše. Prodaja novih avtomobilov bo zrasla le malenkostno, Nemec pa tudi ni skrival napovedi dobičkov. Ti bodo letos precej nižji kot lani. Predvsem zaradi nuje po zniževanju izpustov CO2, razvoju elektrificiranih avtomobilov in tehnologij avtonomne vožnje.
"Še dobro, da smo pri avtonomnih tehnologijah sklenili partnerstvo z Daimlerjem. Delili si bomo znanje, a delili si bomo tudi končni račun. Le kdo bi si pred desetimi leti mislil, da bomo danes govorili o mladih, ki hočejo avto le še najeti, ne kupiti, ter o tem, da BMW sodeluje s svojim večnim rivalom," je dejal Irlinger.
Bencinski in dizelski motor ostajata zelo pomembna
Globalni avtomobilski koncern s premijskim predznakom mora danes na trgu ponuditi zelo široko paleto avtomobilov. Luksuzni del trga želi velike športne terence. Na Kitajskem se zelo dobro (a za zdaj v manjšem dimenzijskem razredu) prodajajo električni avtomobili, tudi v ZDA je povpraševanja (z izjemo nekaterih zveznih držav, kot je Kalifornija) po elektrificiranih vozilih manj. V Evropi je prodaja električnih vozil še vedno majhna, elektrifikacija pogonov pa je nujna z vidika zmanjševanja izpustov CO2 in večanja prodaje bencinskih motorjev.
Z vidika voznika iz Slovenije bi že lahko podpisali popolno uporabnost električnega vozila, kot bo leta 2021 novi BMW i4. Ta bo imel po standardu WLTP že okrog 600 kilometrov dosega. To je več, kot ga imajo z enim polnjenjem danes vozila Tesle. Toda to je Slovenija, povsem drugače pa je v večjih državah, kot je Nemčija. Kdor veliko (službeno) potuje, si bo želel večji doseg in vsaj danes so zanj najbolj "in" priključni hibridi. Pri BMW poudarjajo, da bodo še dolgo prodajali tudi avtomobile s klasičnimi bencinskimi in dizelskimi motorji, a bo vse več elektrificiranih pogonov.
Tudi BMW se je pridružil svetovnemu prvenstvu formule E, ki je postala vrhunski laboratorij za vse proizvajalce (in dobavitelje) elektrificiranih vozil.
Zaprta vrata, za katerimi je bil za zdaj še skrivnostni avtomobil - BMW 2 gran coupe.
Če sklepamo po videnem, bo novi BMW 2 gran coupe poln čustev, a tudi omejene uporabnosti. Avtomobil bodo razkrili jeseni.
Za zaprtimi vrati: prvi pogled na BMW 2 grand coupeČeprav so pri BMW včeraj veliko govorili o spremembah v svetovni avtomobilski industriji in tudi postopni racionalizaciji voznega parka, je kljub temu še prostor tudi za relativno nišne izvedbe avtomobilov. Za zaprtimi vrati, pred katerimi je bilo treba v vrečko spraviti vsako napravo, ki zmore fotografirati, so nam pokazali novega BMW serije 2 gran coupe. Ta izhaja iz nove serije 1, ki jo bo BMW letos prvič predstavil s pogonom na sprednji par koles.
Nova izvedbe serije 2 prinaša nekaj več praktičnosti in je neposredni odgovor na mercedes-benza CLA. V modri barvi in različici M235i je bil razkriti avtomobil zelo vpadljiv in poln zanimivih podrobnosti. Štirivratna izvedba in dokaj malo prostora za glavo na zadnji klopi pa tak avtomobil vendarle pripisujeta kupcem, ki so mlajši, imajo radi avtomobil z izrazitim karakterjem in priporočljivo nimajo (majhnih) otrok. Več o avtomobilu jeseni, ko ga bodo uradno razkrili na avtomobilskem salonu v Los Angelesu.
BMW: Pri elektriki nismo zaostali in ostaja naša prioriteta
Na prvi pogled je BMW v zadnjih letih zaostal v razvoju elektromobilnosti. Glavna premijska tekmeca Mercedes-Benz in Audi sta že predstavila prva serijska električna crossoverja, ki pa ju v prodajnih salonih resda še ni. Vsaj Audi je že pokazal tudi več zanimivih električnih konceptov. Toda že leta 2013 smo v Münchnu prvič vozili BMW-jevega električnega pionirja, to je še vedno trendovski in dobro prodajani i3. BMW jih je do danes prodal 130 tisoč, prodaja pa kljub starosti vozila ne pada, temveč stalno raste. Do konca leta bodo Bavarci na ceste poslali prvih pol milijona elektrificiranih vozil.
BMW do zdaj prodal 130 tisoč električnih i3, Tesla je samo lani prodala toliko modelov 3
To je sicer precej več kot Audi in Mercedes-Benz, a ameriška Tesla je že do zdaj prodala pol milijona povsem električnih avtomobilov. Do konca letošnjega leta se bodo lahko pohvalili že z milijonom električnih vozil. BMW-jev i3 se lani po podatkih Jato Dynamics ni uvrstil med prvih deset najbolje prodajanih električnih avtomobilov na svetu. Tesla je samo lani prodala 130 tisoč modelov 3, torej toliko kot BMW svojih i3 v petih letih.
"Res je, Tesla dela odlično. Kot prvi so električni avtomobil povezali s čustvi. To je postal avtomobil, ki ga kupci želijo imeti. Tudi BMW želi pri električnih vozilih izpostaviti dinamiko, emocije," je naš pogovor nadaljeval Irlinger. Njegov električni program še vedno predstavlja zelo majhen košček celotne prodajne pogače BMW, ki pa se ravno zato lahko pohvali s stabilnimi finančnimi rezultati.
Ko smo ga vprašali, v kolikšni meri je Tesla pospešila razvoj elektromobilnosti in ali bi se brez Elona Muska danes v Evropi tudi toliko govorilo o električnih vozilih, neposrednega odgovora ni upal dati. Res je, BMW je bil z i3 med prvimi resnimi zagovorniki električnih motorjev in tudi Mercedes-Benz je bil med prvimi vlagatelji v Teslo. Naše vprašanje bi bilo morda primerneje zastaviti njegovim kolegom iz Wolfsburga in Ingolstadta.
BMW je do zdaj prodal 130 tisoč električnih avtomobilov i3. Po besedah Roberta Irlingerja, vodje električnega programa i pri BMW, z vsakim prodanim danes že zaslužijo.
BMW v prihodnje ne bo imel namenske električne platforme. Te bodo raje prilagojene za uporabo različnih pogonov. Baterijske celice danes pri BMW uvažajo iz Azije, baterijske sklope pa sestavljajo sami.
Velika mesta: lasten avtomobil je prej breme kot prednost
Dolgoročni izziv za vodilne menedžerje še naprej ostaja vprašanje lastništva avtomobilov. Do leta 2030 bo okrog 60 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Tam je lasten avtomobil že danes prej breme kot prednost. V povprečju je lastniški avtomobil v uporabi le eno uro na dan, 23 ur dnevno pa neizkoriščen stoji na parkirišču. Ta vozila zavzemajo prostor in ob težnjah po več zelenih površinah v mestih ter skoraj 80 milijonih izdelanih novih avtomobilih letno je souporaba vozil eden ključnih še neizkoriščenih poslovnih modelov prihodnosti.
"Če ne bi svojih avtomobilov oddajali sami, bi to storil nekdo drug"
Lani je v Evropi več kot milijon voznikov uporabilo BMW-jev lastni "car sharing" sistem. Na Kitajskem je lani ponudnik prevozov DiDi peljal več kot milijardo uporabnikov, tudi uradni sistemi "car sharinga", kot je BMW-jev Drive Now, pa načeloma "kradejo" klasični avtomobilski posel. Če bo hipotetično namesto desetih avtomobil pri BMW kupil le še en prebivalec mesta, preostali pa ga bodo raje najemali po potrebi in se odrekli bremenu lastništva, bo to pomenilo tudi manjšo prodajo in manjši neposredni dobiček za proizvajalca avtomobila.
Zakaj torej avtomobilske znamke, kot je BMW (podobno tudi Volkswagen, Daimler …), postavljajo sisteme "'car sharinga"? Ali s tem same sebi režejo zaslužke?
Iskren odgovor Irlingerja: "Bolje je, da tak sistem postavimo mi, kot da bi ga postavili drugi. Tako preprosto je."
Prav zato vodstvo BMW včeraj v Münchnu ni dosti govorilo o milijardah, ki so jih lani zaslužili s klasičnim avtomobilskim poslom, temveč o neizbežni preobrazbi avtomobilske industrije. Tradicionalna avtomobilska podjetja postajajo tehnološka podjetja in nasprotno.
Avtomobili danes prevozijo deset trilijonov kilometrov letno, leta 2030 jih bodo predvidoma že 15 trilijonov. BMW ima danes kot skupina okrog 50 milijonov uporabnikov, že leta 2025 jih bi lahko imeli kar sto milijonov. Razvoj sistemov souporabe namreč tudi olajša dostop do premijskih vozil, ki so nenadoma cenovno povsem dostopna. Najeti BMW serije 7 trikrat mesečno je seveda povsem drugače kot avtomobil, ki stane krepko čez sto tisoč evrov, kupiti.
In pod črto, svetovni trg mobilnosti cveti in je vreden okrog štiri milijarde evrov letno. Vanj so poleg tradicionalnih proizvajalcev vključeni tudi vsi tisti, ki smo jih omenili uvodoma, torej tehnološke družbe, zagonska IT-podjetja in snovalci aplikacij, ki lajšajo dostope do vozila, njihov najem, parkiranje in podobno.
4