Sobota, 2. 3. 2019, 8.01
5 let, 8 mesecev
Maciej Galant
Slovencem prodaja BMW-je: Življenje je super, pogoji za "biznis" ne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
29
Maciej Galant je pred natanko štirimi leti prevzel vodenje družbe BMW Group Slovenija.
Maciej Galant je poslovnež, ki štiri leta živi v Sloveniji in vodi prodajo vozil skupine BMW. V Sloveniji uživa, pogreša pa bolj ambiciozno in z davki manj obremenjeno poslovno okolje.
V Slovenijo se je preselil pred slabimi štirimi leti in prevzel vodenje družbe BMW Group Slovenija. Iz njegovega pripovedovanja je bilo mogoče razbrati, da mu je življenje v Ljubljani zelo všeč. Slovenija in Poljska sta zanj državi dveh nasprotij. Razmere za delo in posel so si zelo različne in tudi na vprašanje, kaj s Poljske pri nas v Sloveniji najbolj pogreša, kot iz topa odgovori – boljše razmere za 'biznis'.
Čez Slovenijo z avtomobilom hitreje kot okrog Varšave
"Življenje v Sloveniji bi opisal kot zelo udobno, standard življenja je visok. Lahko grem kamor koli, pa niso razdalje skoraj nikoli večje kot sto kilometrov," je povedal Galant. Sam zase pravi, da dela od devete ure zjutraj do polnoči oziroma je v tem času vsaj dosegljiv za sodelavce. V prostem času uživa v športnih aktivnostih in pri tem poudarja raznolikost Slovenije.
Na Poljskem ni po državi nikoli potoval z avtomobilom, temveč vedno z vlakom ali letalom. Ko je prometna konica, je z avtomobilom samo za vožnjo s severa na jug Varšave potreboval dve ali tri ure. To je več kot zdaj potrebuje za vožnjo od Maribora do Kopra. Pot čez vso Poljsko lahko vzame tudi 10 ur in več. V Sloveniji ni še nikoli uporabljal javnega prevoza.
"Trdno verjamem, da bi lahko Slovenija gospodarsko mnogo hitreje rasla. Lahko bi bila uspešnejša. Stimulacija rasti. O naložbi avstrijske Magne sem bral že ob prihodu v Slovenijo, in to še zdaj ni končano."
Življenje v Sloveniji je dobro, razmere za 'biznis' so slabe
"Življenje je v Sloveniji zelo dobro, poslovati pa je mnogo teže. Veliko je davkov, ki zavirajo rast. Zelo veliko število ljudi dela v javni upravi ali jim pomagajo socialni transferji. Le okrog 25 odstotkov ljudi ustvarja BDP. Davki so posledično visoki. Poljska ravno nasprotno. Česar koli se dotakneš, to raste in imaš lahko letno rast za 30 ali 40 odstotkov. Vse to pa je tudi posledica ugodnih davkov. Večino avtomobilov kupijo podjetniki, prav tako podjetja za zaposlene. Svoje službene avtomobile menjajo na tri leta," razlaga Poljak, ki vodi prodajo znamke BMW Slovencem.
Pri tem omenja bonitete za službene avtomobile, ki po njegovih besedah uničujejo ta del avtomobilskega trga v Sloveniji. Podjetja hranijo službene avtomobile tudi po sedem let, da se tako izognejo davkom. To negativno vpliva tako na okoljsko prijaznost teh vozil kot tudi na njihovo varnost.
"Pogrešam obseg posla in obseg rasti. Trdno verjamem, da bi lahko Slovenija gospodarsko mnogo hitreje rasla. Lahko bi bila uspešnejša. Potrebna je stimulacija rasti. O naložbi avstrijske Magne sem bral že ob prihodu v Slovenijo, in to še zdaj ni končano. Traja leta, da dobiš gradbeno dovoljenje. Česa takega do zdaj še nisem videl. Država potrebuje hitrejši razvoj," opozarja Poljak.
"Ko sem bil star sedem let, smo bili s starši na počitnicah v Opatiji in na Reki. Pred hotelom Marina sem videl parkirane takrat povsem nove avtomobile BMW serije 3, ki so jih predstavili le malo prej. To je bil moj prvi sanjski avtomobil. Oče je bil inženir v pomorstvu in tudi sam sem kot otrok pogosto razmišljal o inženirskih rešitvah," razlaga Galant, ki je avtomobil prvič vozil že pri osmih letih.
Slovenija se vrti okrog Ljubljane, Poljska okrog Varšave
Poljska ima v nasprotju s Slovenijo še več težke industrije, prav tako odprte rudnike premoga in bakra. Podobno kot Ljubljana se tudi v Varšavi izdela pol državnega BDP. Centralizacija je torej v obeh državah zelo izrazita. Večina tujih podjetij ima na Poljskem sedež prav v prestolnici. Tam je na primer tudi sedež Ikee, ki za svoje izdelke večinoma uporablja prav poljski les. Zaradi nahajališč bakra so poljska podjetja tudi pomembni dobavitelji v avtomobilski industriji.
"Imamo pa težave z onesnaženostjo, veliko večino elektrike ustvarimo s pomočjo fosilnih goriv. Smo tudi pomemben izdelovalec vetrnic, a jih uporabljamo le v severnem delu ob morju. Drugje po državi zanje preprosto ni vetra in zato je tudi majhen delež obnovljive energije."
Športni terenci so tudi za znamko BMW nepogrešljivi, a Galant vozi športnega BMW M2 competition.
V Ljubljani so v soboto zjutraj ulice čiste, na ulici še ni videl pretepa
Po njegovih besedah med Poljaki in Slovenci ni veliko razlik. Poudarja voljo do trdega dela, poslovni duh, osredotočenost na rešitve in nujen pogum.
"Slovenci živijo nekoliko bolj umirjeno. V soboto zjutraj po petkovem večeru ni nikjer mogoče videti razbitih steklenic. Nobene umazanije ni, vse je lepo. Do zdaj tudi še nisem videl pretepa na ulici. Na Poljskem se ljudje hitro stepejo in so zelo temperamentni," pravi Galant. In skupne teme za pogovor?
"S Slovenci lahko o avtomobilih govoriš neskončno. Veliko vedo o tehniki, novih modelih, zelo podrobno jih poznajo. Včasih me to zelo preseneča. To izhaja iz dejstva, da javni prevoz ni močna stran Slovenije. Za kakršno koli pot je treba vzeti avtomobil."
Poljaki po cesti divjajo bolj kot Slovenci
Galant prav tako ni mogel mimo razlik v prometni kulturi na cestah v Sloveniji in na Poljskem. Hitrosti so pri nas mnogo nižje in večina voznikov spoštuje omejitve hitrosti. Poljska policija pri nadzoru ni posebej natančna in tudi kazni niso zelo visoke.
"Če bi bile kazni na ravni slovenskih, bi bilo zagotovo drugače. Zelo hitro po prihodu v Ljubljano sem dobil kazen in od takrat zelo pazim. Na obvoznici v Varšavi, kjer so tri- ali štiripasovne ceste, vozijo avtomobili tudi s hitrostmi okrog 150 kilometrov na uro. Na avtocesti vozijo tudi majhni avtomobili okrog 160 kilometrov na uro."
29