Torek, 5. 7. 2022, 22.28
2 leti, 5 mesecev
Kamnolom Verd in volvo A40G
Pravi orjak, vreden pol milijona: eden največjih v Sloveniji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,62
2
"Najbolje, da prideš že zgodaj zjutraj. Mi bomo tam že pred šesto uro, ko še ni tako vroče," je bila želja tehničnega vodje v kamnolomu nad Verdom pri Vrhniki. Tja nas je povabil pobližje spoznati prav poseben orjaški stroj – to je dobrih 11 metrov dolg tovornjak volvo A40G, orjaški delovni stroj s šestimi kolesi, ki lahko na svoj keson spravi do 39 ton materiala. Najbolje se izkaže prav v surovem kamnitem okolju, kjer mu zaupajo najtežje transportne naloge. Tak stroj danes stane okrog pol milijona evrov.
Delujočih kamnolomov je v Sloveniji trenutno več kot 80 in pogosto so kot "grdi rački" v lokalnem okolju. Tam poka, ropota in še posebej poleti se tudi močno praši. Kamnolom je pogosto tisto, česar nihče noče blizu, a njegove proizvode vsakodnevno potrebujemo domala vsi. Ko so se ob 7. uri zjutraj pred vhodom eden za drugim postavili veliki tovornjaki vlačilci za odvoz materiala, je bil to najbolj nazoren pokazatelj, kako velika je dejansko potreba po tovrstnem gradbenem materialu.
Iz kamnoloma tudi do 3.700 ton materiala dnevno
"Dnevna količina materiala je zelo različna in povsem odvisna od potreb različnih gradbišč in delovišč. Dnevno pa lahko na vrhuncu sezone napolnimo tudi do 150 tovornjakov na dan," je med čakanjem na vozilo pojasnil Šefkija Šabić, tehnični vodja kamnoloma Verd. Ko sva z vrha gledala na kamnolom, je navrgel podatek, da vsak tovornjak sprejme okrog 25 ton tovora in tako lahko dnevni izkupiček odpeljanega materiala presega 3.700 ton.
Veliko. Hitro mi je bilo jasno, zakaj so trenutno tudi lastništva v kamnolomih tako cenjena in zakaj so v lastniškem smislu pomembni tudi za same gradbince.
Namenjen je prevozu težkega materiala znotraj kamnoloma.
Pnevmatike morajo držati velikansko maso stroja, njihova obstojnost pa je odvisna tudi od terena. Najbolj na udaru so pnevmatike s srednje osi.
Zdel se mi je kot kak strojni Martin Krpan …
Toda bolj kot strateška vloga kamnolomov me je na Verdu, kjer so kamen kopali že v času Avstro-Ogrske ob koncu 19. stoletja, zanimal eden izmed največjih strojev tega objekta. Šestkolesni tovornjak znamke Volvo z oznako A40G je pravi silak, ki kot pripovedni Martin Krpan po medetažnih delovnih cestah iz ure v uro neutrudno prevaža razminirani oziroma nakopani material.
Velikanske kose kamenja in skale. Težko si je predstavljati njihovo maso. Glasni poki in globoko grmenje, ko padejo na keson, se slišijo po celotnem kamnolomu. Prvič, drugič, tretjič. Stroj ne počepne in sprejme še četrto pošiljko z nakladača.
Kamnolom ima skoraj sto metrov nadmorske višinske razlike
Vse to se dogaja v zgornjem delu kamnoloma. Od najnižjega do najvišjega dela je skoraj sto metrov nadmorske višine. Zato je kamnolom razdeljen v etaže. Brez take ureditve bi bil prostor prenevaren in preveč nestabilen, v njem bi težko vrtali in minirali. Najvišje je stroj za vrtanje in miniranje, nato se proti dnu dogaja nakladanje velikih kosov materiala, prevoz in spodaj nadaljnja separacija materiala.
Ta srednji del postopka je največkrat namenjen temu velikemu tovornjaku oziroma delovnemu stroju. Hitro in brez večjih težav pri okretnosti naloženo kamenje in skale pripelje do spodnjega dela obrata. To bi zmogel še v veliko težjih razmerah. Pogon na vseh šest koles in možnost zapore na posameznih oseh omogočata odlične manevre na terenu. V njegovi družbi je podobno osupljiv "težkokategorni" prevozni tovornjak, ki pa ima togo zasnovo z le dvema osema.
Vozniški delovni prostor. Odlična preglednost okrog vozila in zelo visok položaj sedenja.
Kamera za vzvratno kamero in tudi prikaz naloženosti kesona.
Do vozniške kabine po lestvi, sedi se skoraj dva metra in pol visoko
Vsako izmed šestih koles je visoko kot povprečna odrasla oseba. Do kabine se je seveda treba povzpeti po lestvi. Voznik v kabini sedi 2,4 metra nad tlemi, kar mu daje odlično preglednost. Pomagajo tudi velike steklene površine v kabini.
Ta je klimatizirana in še najbolj poseben tehnični del so ročice za zaporo posameznih osi. Pomemben je tudi zaslon pod stropom, ki ima več funkcij. Vozniku prek kamer pomaga pri manevriranju znotraj kamnoloma, povezan pa je tudi s senzorji pri nakladanju materiala. Z vsako dodatno skalo se vozniku grafično izriše količina prejetega tovora in kolikšen del nosilnosti je še na voljo.
Tale stroj je obut v šest pnevmatik dimenzij 875 65 R25.
Znanje in izkušnje za voznike težkih gradbenih strojev so specifične
Na Verdu imajo 26 zaposlenih. Voznik takega stroja ne potrebuje posebnega predhodnega izpita določene posebne kategorije, temveč mora opraviti izpit za upravljanje težke gradbene mehanizacije. Novinca ob zaposlitvi pod mentorstvo vzamejo izkušenejši vozniki.
"Pri tem poskušamo doseči, da bi vsak voznik lahko upravljal različne stroje. Tako smo bolj prilagodljivi na morebitne primanjkljaje v kadru in tudi lažje se odzivamo na potrebe naročnika," pravi Šabić.
Njegova uradna nosilnost znaša 39 ton.
Osupljive številke orjaka, ki je kos največjim skalam
Volvo A40G je dolg 11,2 metra, širok 3,4 metra in visok skoraj 3,6 metra. Samo dolžina kesona presega šest metrov. Ko voznik tega dvigne pod najvišjim 70-stopinjskim naklonom, je zgornji del visok že 7,2 metra.
Njegova nosilnost znaša 39 ton, tako da imata vozilo in tovor lahko skupno maso vse do 68,9 tone. Poganja ga Volvov 13-litrski šestvaljni dizelski motor D13J z močjo 350 kilovatov (476 "konjev") pri 1.900 vrtljajih v minuti in do 2.525 njutonmetri navora. Moč se na šest koles (mogoč je tudi preklop na pogon 6x4) prenaša prek samodejnega menjalnika s pretvornikom navora.
| dolžina: | 11,2 m |
|---|---|
| širina: | 3,4 m |
| višina: | 3,5 m |
| masa praznega stroja: | 30,7 tone |
| nosilnost: | 39 ton |
| dolžina kesona: | 5,8 m |
| motor: | šestvaljni, dizel |
| prostornina motorja: | 12,8 l |
| moč: | 350 kW pri 1.900 vrt.min. |
| največji navor: | 2.525 Nm pri 1.050 vrt. min. |
| št. prestav | 9 naprej in 3 vzvratne |
| največja hitrost: | 57 kmh |
| rezervoar za gorivo: | 480 l |
Volvo A40G je dolg 11,2 metra, širok je 3,4 metre in visok skoraj 3,6 metra. Samo dolžina kesona presega šest metrov.
50 tisoč delovnih ur ali 2,5 milijona kilometrov
Tak stroj je s pravilnim vzdrževanjem skoraj neuničljiv. Ne seveda dobesedno, a vendarle - opravi lahko tudi kakih 50 tisoč delovnih ur. Čeprav to ni uradna pretvorba, gradbinci eno uro primerjajo s 50 prevoženimi kilometri. Stroj s 50 tisoč delovnimi urami bi torej lahko primerjali z vozilom, ki je prevozil 2,5 milijona kilometrov. Impresiven podatek za stroj, ki pa resda nikakor ni poceni. Naložba za lastnike kamnoloma je velika, saj stane A40G že okrog pol milijona evrov. Tisti iz višjega “60-tonskega” razreda pa lahko stanejo tudi že vsaj 750 tisočakov.
Ročice za upravljanje z menjalnikom in osnovnimi sistemi za vožnjo po terenu. Stroj je opremljen tudi s sistemom za nadzorovan spust.
Pogled v kabino: klima, povezljivost bluetooth in odlična preglednost
Menjalnik ima devet prestav in še dodatne tri vzvratne prestave. Prestavna razmerja so prilagojena varnim manevrom na delovišču. V prvi prestavi doseže hitrost slabih šest kilometrov na uro in šele v tretji preseže mejo deset kilometrov na uro. Najvišja hitrost znaša 57 kilometrov na uro, vzvratno se lahko najhitreje premika s hitrostjo do 18 kilometrov na uro. In še to, tale stroj je obut v šest pnevmatik dimenzij 875 65 R25.
Voznik sedi na sredini stroja. Kabina je široka 1,7 metra in ima načeloma en glavni in še en pomožni sedež. Del serijske opreme so klimatska naprava, zračni filter, zračno vzmeten sedež, vzvratna kamera in med drugim celo povezljivost bluetooth. Sredi poletja, ko je kamnito okolje še posebej žgoče, tako vsaj kabina nudi nekaj udobja med opravljanjem dela. Celo alarmno napravo ima vgrajeno tak delovni stroj, čeprav je z njim prav gotovo tudi v primeru kraje težko kam pobegniti.
Na Verdu kopljejo predvsem apnenec in nekaj dolomita. Material se uporablja za nasipe, zasipe, za izdelavo betona, gramoznih gred, prog in cest.
Višinska razlika med vrhom in dnom kamnoloma je skoraj sto metrov.
Več kot sto let star kamnolom, ki išče sožitje z lokalnim prebivalstvom
Na Verdu kopljejo predvsem apnenec in nekaj dolomita. Material se uporablja za nasipe, zasipe, za izdelavo betona, gramoznih gred, prog in cest. Kamnolom je star že več kot sto let in je imel vselej ugodno lego zaradi bližnje železnice. Tudi danes se ta kamnolom ponaša z lastnim železniškim tirom, kar je pri razvozu materiala lahko pomembna konkurenčna prednost. S širitvijo tako kamnoloma kot predvsem okoliških naselij pa so vselej pereča vprašanja sobivanja takega objekta z lokalno skupnostjo.
Verd bo zdaj dobil nov priključek na avtocesto, upravitelji kamnoloma – lastnik so sicer Slovenske Železnice – so pred leti podpisali pogodbo o sodelovanju z domačim društvom Autosport Jazon in ti znotraj kamnoloma ali pa na manjšem stranskem poligonu izvajajo šolo makadamske reli vožnje. Njihovi gosti so bili v zadnjem mesecu tako lastniki superšportnikov iz Beneluksa kakor tudi legende slovenskega avtomobilskega športa.
Lastni kamnolomi tudi odlična naložba za gradbince
Večina kamnolomov v Sloveniji, teh je skoraj 90 odstotkov, je neposredno povezana z gradbeništvom in proizvodnjo gradbenih materialov. Tudi med vsemi mineralnimi surovinami prevladujejo tiste za gradbeništvo, teh je bilo leta 2020 več kot 60 odstotkov, je poročal Geološki zavod. Tako je v enem letu gradbeni sektor pridobil 11 milijonov ton mineralnih surovin, od tega daleč največ prav dolomita in apnenca.
Svoje kamnolome imajo tudi največja gradbena podjetja v Sloveniji. Njihovo lastništvo ima prednosti v nižji ceni surovin, kar je pomembno pri prijavi na razpise za največje gradbene posle, še bolj pa za lažje načrtovanje razpoložljivosti materiala. Naročila namreč tekom leta močno nihajo, lastniški kamnolom pa gradbincem nudi pomembno prednost. Navsezadnje so pred leti kamnolom Velika Pirešica na javni dražbi prodali kar za 20 milijonov evrov, kar je bilo 6,4 milijona evrov nad izklicno ceno.
2