Gregor Pavšič

Sobota,
3. 9. 2016,
6.58

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,53

1

Natisni članek

Natisni članek

Ilirska Bistrica gorska dirka Milan Bubnič Lancia

Sobota, 3. 9. 2016, 6.58

7 let, 1 mesec

Kako Pivčan z ženo, hčerko in prijatelji izdeluje najboljšo lancio delto v Sloveniji

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,53

1

V majhni vasici pri Pivki je avtomobilska delavnica z dušo, kjer športni in tehnološki zanesenjaki razvijajo najbolj zmogljivo in eksplozivno lancio delto v Sloveniji. Dirkalni avtomobil Milana Bubniča ima okrog 700 "konjev", vrhunske pospeške in izpopolnjen aerodinamični paket. V tej delavnici preživijo približno tretjino leta in to ne zato, da bi mastno služili, temveč da bi izživeli strojno strast in z lastnim znanjem lancio za gorske dirke izboljšali za kakšno desetinko sekunde.

Danes se v Ilirski Bistrici začenja gorska dirka evropskega prvenstva, zato je ekipa domačinov, zbranih okrog dirkača Milana Bubniča, hitela še z zadnjimi opravili in se pripravljala na enega najpomembnejših koncev tedna. Vsaka dirka je pomembna, toda domača proti bližnjim Šembijam je vendarle nekaj posebnega. | Foto: Gregor Pavšič Danes se v Ilirski Bistrici začenja gorska dirka evropskega prvenstva, zato je ekipa domačinov, zbranih okrog dirkača Milana Bubniča, hitela še z zadnjimi opravili in se pripravljala na enega najpomembnejših koncev tedna. Vsaka dirka je pomembna, toda domača proti bližnjim Šembijam je vendarle nekaj posebnega. Foto: Gregor Pavšič


V Ilirski Bistrici okrog 160 dirkačev, prvi favorit Simone Faggioli


Avtomobilska romantika majhne delavnice sredi Klenika pri Pivki Milan Bubnič je lancio delto dobil že pred 20 leti in vse od takrat ji je zvest. | Foto: Gregor Pavšič Milan Bubnič je lancio delto dobil že pred 20 leti in vse od takrat ji je zvest. Foto: Gregor Pavšič

Sredi majhne vasice Klenik pri Pivki se nahaja prav posebna delavnica. Ob strani kmetije se za velikimi rumenimi vrati kljub navidezni spokojnosti skriva kanček pozitivne napetosti, zanosa in neusahljive volje po delu. Tam pogosto mrgoli kot v mravljišču. V tej delavnici se ob prižgani luči marsikatero noč pripravlja vrhunska tekmovalna lancia delta, tam se rešujejo strojni izzivi domačih tehnoloških zanesenjakov. S strastjo do dela, ki ne prinaša bogatih zaslužkov, temveč iskreno veselje in zanos ob vsaki pridobljeni stotinki sekunde.

Pokojni Enzo Ferrari bi morda ekipo Milana Bubniča poimenoval "garažisti". Najbolj zmogljiva slovenska lancia in eden najmočnejših ter najbolj eksplozivnih slovenskih avtomobilov ne izvira iz klinično sterilnih tujih razvojnih laboratorijev, temveč iz preproste delavnice sredi notranjskega podeželja. Tam se dela s pozitivno energijo, strastjo in ljubeznijo.

Foto: Sprehod po delavnici Milana Bubniča

Fotogalerija
1
 / 16

Osupljiva lancia delta je plod znanja domačih strojnih zanesenjakov "V tej delavnici preživimo približno štiri mesece letno," pravi Bubnič, ki je včeraj pred današnjim začetkom dirke v Ilirski Bistrici še končeval sestavljanje delte. | Foto: Gregor Pavšič "V tej delavnici preživimo približno štiri mesece letno," pravi Bubnič, ki je včeraj pred današnjim začetkom dirke v Ilirski Bistrici še končeval sestavljanje delte. Foto: Gregor Pavšič

Na glavnem odru delavnice je stala osupljiva lancia delta. Bubnič jo je dobil že pred 20 leti. Z njo je nekaj časa vozil reli, nato pa jo začel vse bolj predelovati in jo prilagajati tehničnim pravilom gorskih dirk. Do danes je postala visokotehnološki izdelek, ki ima resnično skrajni aerodinamični paket (spojlerji, difuzor …) in motor z okrog 700 "konji". Z originalno delto si deli le še nekaj posamičnih delov, sicer pa gre za pravi avtomobilski prototip. Ta je neposredni " To je naš kotiček, kjer delamo v miru. Tu smo kot v nekakšnem mehurčku, kjer ni motečih zunanjih dejavnikov," razlaga slovenski dirkač. | Foto: Gregor Pavšič " To je naš kotiček, kjer delamo v miru. Tu smo kot v nekakšnem mehurčku, kjer ni motečih zunanjih dejavnikov," razlaga slovenski dirkač. Foto: Gregor Pavšič plod Bubničevih tesnih sodelavcev.

"V tej delavnici preživimo kake štiri mesece na leto. Vselej imamo veliko dela, saj ves čas kaj izboljšujemo in dodelujemo. Vsakemu izmed nas je to izpopolnjevanje velik izziv. Moji prijatelji so strojniki, a do vsega tega znanja smo prišli s poskušanjem, učili smo se na napakah in napredovali. To je naš kotiček, kjer delamo v miru. Tu smo kot v nekakšnem mehurčku, kjer ni motečih zunanjih dejavnikov. Zato se tudi na domačo dirko odpravimo v zadnjem trenutku," nam je pred delavnico povedal Bubnič.

Bubničeva družina in prijatelji,  brez katerih ne bi osvajal zmag in naslovov državnega prvaka. Visokotehnološki projekt je ekipno delo. | Foto: Gregor Pavšič Bubničeva družina in prijatelji, brez katerih ne bi osvajal zmag in naslovov državnega prvaka. Visokotehnološki projekt je ekipno delo. Foto: Gregor Pavšič

Inženirska kreativnost za izpopolnjevanje italijanske avtomobilske ikone

Tehnična pravila tako imenovanega razreda E na gorskih dirkah nudijo inženirjem resnično veliko kreativnosti. To je tudi eden izmed razlogov, da mehaniki vztrajajo pri delti do poznih večernih oziroma zgodnjih jutranjih ur in iščejo tehnične rešitve, ki bodo na tekmovalni progi Bubniču pomagale napredovati za morda kakšno desetinko. Iz avtomobila, ki je v osnovi star 30 let, kajpak ni preprosto narediti vrhunskega in še vedno obvladljivega dirkalnika.

Večkratni slovenski gorski prvak je že 20 let nerazdružljivo povezan z lancio delto. Le prvi dve dirki je odpeljal z renault cliom, nato pa Slovence začel navduševati nad prepoznavnim zvokom deltinega turbomotorja. Avtomobil, ki se je med največje ikone zapisal konec osemdesetih let z zaporednimi naslovi svetovnega prvaka v reliju, danes kljub že skoraj umrli znamki Lancia spominja na njene najsvetlejše dni.

Mehaniki vztrajajo pri delti do poznih večernih oziroma zgodnjih jutranjih ur in iščejo tehnične rešitve, ki bodo na tekmovalni progi Bubniču pomagale napredovati za morda kakšno desetinko. Iz avtomobila, ki je v osnovi star 30 let, kajpak ni preprosto narediti vrhunskega in še vedno obvladljivega dirkalnika. | Foto: Gregor Pavšič Mehaniki vztrajajo pri delti do poznih večernih oziroma zgodnjih jutranjih ur in iščejo tehnične rešitve, ki bodo na tekmovalni progi Bubniču pomagale napredovati za morda kakšno desetinko. Iz avtomobila, ki je v osnovi star 30 let, kajpak ni preprosto narediti vrhunskega in še vedno obvladljivega dirkalnika. Foto: Gregor Pavšič

Proti Šembijam vozi s povprečno hitrostjo 123 kilometra na uro

Bubnič je lani od Ilirske Bistrice do Šembij vozil s povprečno hitrostjo 123 kilometrov na uro. Sam pove, da so pri takem avtomobilu bolj zaznavni pospeški do 200 in ne do sto kilometrov na uro. Štirikolesni pogon, elektronika in zmogljiv motor s turbopuhalom ga dobesedno izstrelijo iz štarta. Nato mora biti popolnoma zbran, da zna obvladovati tolikšno moč, hipne pospeške in obenem do cilja peljati po kar najkrajši liniji. To je tudi največji magnet gorskih dirk, ki zahtevajo popolno, brezkompromisno in nepopustljivo vožnjo.

Bubničev dirkaški prostor, kjer mora obvladovati vso silno moč svoje predelane lancie delte. | Foto: Gregor Pavšič Bubničev dirkaški prostor, kjer mora obvladovati vso silno moč svoje predelane lancie delte. Foto: Gregor Pavšič

Zakaj imajo lahko Bubničevi tekmeci iz Avstrije petino lažje dirkalnike? Milan Bubnič lancia delta | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Pivčan resnejše konkurence v slovenskem državnem prvenstvu trenutno nima, zato pa se bo v Ilirski Bistrici danes in jutri spet pomeril z vrsto odličnih voznikov iz Avstrije. Ti se bodo prav tako predstavili s podobno predelanimi lanciami, fordi, volkswagni …

Toda slovenski as bo spet že vnaprej v podrejenem položaju. Medtem ko imajo Avstrijci dirkalnike predelane po veljavnem tehničnem pravilniku FIA razreda E, ima slovenski pravilnik tega razreda višje postavljeno minimalno maso. Neposredni konkurent Felix Pailer v znameniti oranžni lanciji delti ima od 150 do 200 kilogramov (20 odstotkov!) lažjo lancio.

"To je, kot da bi jaz v svoj avtomobil posadil še tri gledalce in se z njimi odpeljal proti cilju. Ne gre pa zgolj za večjo maso in slabše pospeške. Vsak dodatni kilogram vpliva tudi na obnašanje avtomobila pri zaviranju. Prav tako v ovinkih. Obremenitve so velike, zato morajo biti tudi vitalni deli, kot so polosi in menjalnik, izdelani močnejše. Kljub temu zaostanku pa sem Pailerju povsem konkurenčen," dodaja Bubnič.