Luka Marko Grošelj in novi drifterski BMW M3: zdaj s 420, kmalu s kar 700 "konji"

Zavitih pet kilometrov za preizkus novega slovenskega BMW za drift

Zavito cesto med Ilirsko Bistrico in Šembijami dobro poznajo vsi turisti, ki se poleti vozijo iz notranjosti Slovenije proti severni Dalmaciji in si prek nje krajšajo pot. Cesta je že dve desetletji tudi sinonim za vrhunske gorske avtomobilske dirke, ki tam že devet let gostijo tudi elitno evropsko prvenstvo. Na teh znamenitih ovinkih petkilometrskega odseka bo svojega novega BMW M3 E92, pravo specialko za atraktivni avtomobilski drift – to je nadzorovano drsenje avtomobila skozi ovinke – preizkusil tudi vodilni Slovenec v tej avtomobilski panogi Luka Marko Grošelj.

Luka Marko Grošelj med prvo vožnjo svojega novega BMW M3.

Za zdaj 420 "konjev", a z mehanskim kompresorjem jih bo dobil 700! Sekvenčno pretikanje prestav in hidravlična ročna zavora so nepogrešljivi elementi avtomobila za drift.

"Nov avtomobil smo se odločili narediti zaradi tehničnega izziva predelati sodoben avtomobil z veliko elektronike, delno pa tudi zaradi že v osnovi močnejšega motorja, ki serijsko razpolaga s štiri tisoč kubičnimi centimetri delovne prostornine in 420 'konjskimi' močmi. Trenutno jih ima od 10 do 15 več na račun optimizacije motorne elektronike ter celotnega dirkaškega izpušnega sistema," svoj novi avtomobil predstavlja Grošelj. BMW bo čisto zares prvič preizkusil v soboto in nedeljo na ilirskobistriški gorskohitrostni dirki. Pozneje ga bo še dodelal, saj njegov razvoj še ni končan. Avtomobil bo dobil še mehanski kompresor, ki bo omogočal tudi do 700 "konjev".

BMW tehta 1.348 kilogramov. Čeprav Grošelj še ni povsem zadovoljen z maso, je to za tak tip avtomobila vendarle zelo dober izkupiček. Od tega je 52 odstotkov mase na sprednjih, 48 odstotkov na zadnjih kolesih.

Izpušni sistem predelali Avstrijci, preostalo je plod slovenskega znanja

Z izjemo izpušnega sistema, ki so ga pripravili pri avstrijskem Remusu, je bila predelava BMW-ja v celoti plod slovenskih rok in znanja. Karoserijski del so zaupali Tomažu Kavčiču iz OPV, pri projektu samostojne ročne zavore je Grošelj sodeloval s podjetjema Hel Slovenija in Tunkka, veliko dela pa je pri predelavi opravil tudi sam.

"Hidravlični sistem ročne zavore smo na račun dodatnih zavornih čeljusti ločili od primarnega zavornega sistema. V avtomobil smo vgradili nastavljivo podvozje KW clubsport, varnostno kletko Sparco, precej izboljšan je sistem hlajenja, delno predelan pa je tudi serijsko šibek volanski sistem. Ta mi sicer še vedno ne ustreza povsem," avtomobil opisuje slovenski drifter.

Eden izmed atraktivnih ovinkov ceste med Ilirsko Bistrico in Šembijami:

Na kolikšnem delu ceste med Ilirsko Bistrico in Šembijami je mogoče driftati?

Grošelj si je letos že eno dirko pred koncem sezone zagotovil naslov avstrijskega prvaka v driftu v razredu S1, na zadnji dirki pa bo imel tudi možnost osvojiti drift pokal avstrijske zveze OSK. V Ilirski Bistrici ne bo tekmoval, temveč vozil kot predvoznik. Gledalci bodo ob njegovih vragolijah zagotovo prišli na svoj račun, saj bo lahko zaradi sproščenosti in neobremenjenosti pokazal še več.

"Kolikšen del proge je mogoče predriftati? Zanimivo vprašanje. Verjetno je mogoče avtomobil premetavati sem ter tja skoraj po vsej dolžini steze proti Šembijam, vendar je veliko večji užitek po ravninah doseči kar najvišjo hitrost ter nato v zadnjem trenutku z blokiranimi zadnjimi in občasno tudi sprednjimi kolesi bočno drseti proti in skozi ovinek. Moj priljubljeni stil vožnje je namreč bolj relističen, to je z veliko ali kar preveč drsenja."