Hibridi, elektrika, avtoplin: kako hitro Slovenci sprejemamo avtomobilsko alternativo?

Gašper Picelj poudarja, da so letos tudi v Sloveniji močno povečali delež hibridnih vozil znotraj prodaje Toyote. Še posebej presenetljiva je rast hibrida pri malem yarisu, ki prihaja iz cenovno občutljivega razreda. Foto: Mediaspeed Septembra bosta minili dve leti od izbruha Volkswagnove dizelske afere, ki je zamajala temelje dizla kot najbolj priljubljenega pogonskega goriva v Evropi. Čeprav bodo dizelski motorji še nekaj let v avtomobilih ostali nepogrešljivi, proizvajalci jih potrebujejo tako zaradi povpraševanja voznikov kot predvsem zagotavljanja nižjega povprečnega izpusta svoje flote (pri bencinskih motorjih so izpusti CO2 za okrog 15 odstotkov višji), tudi politično-gospodarski pretresi, povezani z dizlom, v Nemčiji kažejo na potencial alternativnih pogonskih virov.

Pretrese na področju prihodnosti dizla najbolje pripravljena dočakala Toyota

Med vsemi vodilnimi avtomobilskimi proizvajalci na svetu je na obdobje po dizlu najbolj pripravljena Toyota. Že pred 20 leti so s prvo generacijo priusa začeli razvijati svoje hibridne pogone, ki se zdijo danes (še posebej v priključni različici) srednjeročno najbolj sprejemljiva alternativa. Toyota je prav tako pri dveh svojih zelo pomembnih avtomobilih, modelih C-HR in RAV4, močno omejila prisotnost dizelskih motorjev.

"Položaj nam vsekakor ustreza. V dveh ali treh letih bo dizel iz manjših segmentov izginil, alternativa bosta bencin ali hibrid. Pred tremi leti smo prodali 140 tisoč hibridov, konkurenca 90 tisoč. Lani smo jih prodali že 250 tisoč, tekmeci pa 135 tisoč alternativnih avtomobilov. Tržni delež je torej močno narasel," pravi Gašper Picelj, vodja regionalne prodaje pri podjetju Toyota Adria.

Toyota v Sloveniji kupce k alternativi vabi tudi z dodatnimi finančnimi spodbudami, ki so jim jih odobrili v evropski centrali Toyote v Bruslju. Pri priključnih hibridih subvencijo 4.500 evrov zagotavlja eko sklad. Foto: Gregor Pavšič

V Sloveniji so letos registrirali že 33 Hyundaijevih ioniqov, ki so na voljo v hibridni in električni različici. Foto: Klemen Korenjak Prodaja alternativnih avtomobilov se je v Sloveniji letos več kot podvojila

Prodaja osebnih avtomobilov z alternativnim pogonskim virom (hibridi, električni pogon) je letos v Sloveniji doživela precejšen razmah. Lani so jih trgovci v prvih sedmih mesecih prodali 290, letos pa v enakem obdobju že 768, kažejo podatki Sekcije za osebna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. To pomeni 1,5-odstotka vseh prodanih osebnih avtomobilov.

Obseg vozil z alternativnim pogonom je v resnici še precej večji, saj ta statistika ne vključuje avtomobilov s pogonom na avtoplin LPG ali stisnjeni plin CNG. Samo hrvaški Cammeo je za svojo floto vozil letos kupil sto karavanov znamke Dacia s pogonom na avtoplin.

Štirje najbolje prodajani avtomobili pripadajo Toyoti, med električnimi vozili je na vrhu BMW. Izstopa odličen sprejem hibridnega crossoverja C-HR, prav tako tudi 33 registriranih hibridnih oziroma električnih Hyundaijevih ioniqov.

Deset najbolje prodajanih alternativnih avtomobilov v Sloveniji (jan.–jul. 2017)

"Bali smo se poteze, ko smo RAV4 ponudili brez možnosti dizelskega motorja in štirikolesnega pogona. Strah je bil odveč. Danes je 74 odsotkov prodanih RAV4 hibridnih," pravi Picelj. Foto: Ciril Komotar

Toyota je že pred dvema letoma tvegala in začela umikati dizelske motorje

Dobro se še spomnimo presenečenja, ko je Toyota pred dvema letoma na slovenski trg pripeljala novega RAV4. Ta ni bil več na voljo v kombinaciji z dizelskim motorjem in štirikolesnim pogonom, kar je bila takrat še značilna konfiguracija športnega terenca tega razreda. Pri novem C-HR dizla sploh ni bilo več v ponudbi.

Picelj pravi: "Pri RAV4 smo se te poteze bali, a pomisleki so bili odveč. Danes pri tem modelu prodamo 74 odstotkov hibridnih različic. Cena je na ravni dizla, zato ne pogrešamo več dizelskega modela s štirikolesnim pogonom. Pri C-HR je zgodba podobna. Položaj se je tako dramatično spremenil, da o dizlu strateško ne razmišljamo. Če bi imeli dovolj kvot, bi za C-HR prodali vsaj 90 odstotkov hibrida. Ker smo polovico vseh vozil dobili z bencinskim motorjem, jih prodamo le približno polovico hibridnih. Povpraševanje je torej še večje. Ta avtomobil smo res komaj čakali. V tem segmentu nismo imeli prave evropske ponudbe in avto je presegel pričakovanja. Letos bomo verjetno prodali od 350 do 400 C-HR. To je skoraj 20 odstotkov vse prodaje Toyote v Sloveniji."

Opel je ena izmed znamk, ki pogon na avtoplin LPG ponuja serijsko oziroma s tovarniško vgradnjo. Foto: Klemen Korenjak Petrol: Vsako leto se za uporabo avtoplina predela okrog 1.500 vozil

Še ena zelo razširjena oblika alternativnega pogona je tudi v Sloveniji avtoplin LPG. Avtomobilski proizvajalci, kot so Dacia, Opel in Fiat, ponujajo tudi tovarniško predelavo, ki stane okrog tisoč evrov. Taka naložba se vozniku hitro povrne. Cena avtoplina znaša približno polovico cene bencinskega goriva. Energetska vrednost avtoplina je sicer nižja. Kljub razmeroma visoki porabi pa je zaradi nizke cene to zelo ugodna možnost.

"Kot energent je cenejši za uporabnika, kar je njegova bistvena prednost, hkrati pa z uporabo avtoplina močno omejimo izpuste škodljivih snovi, ima pa tudi blagodejen vpliv na delovanje motorja. V Sloveniji smo pri uporabi avtoplina še vedno precej na začetku, saj se kot pogonsko gorivo uporablja pri manj kot dveh odstotkih voznega parka, to je pri manj kot 20 tisoč vozilih. Vsako leto pa se v Sloveniji na pogon na avtoplin predela okoli 1.500 vozil. Poraba tega pogonskega goriva torej raste, zato pričakujemo, da bomo v prihodnjih letih dosegli številke okrog pet odstotkov," potencial avtoplina ocenjujejo na Petrolu.

Ob tem sicer ne razkrivajo rasti prodaje avtoplina na svojih bencinskih servisih, ga pa trenutno ponujajo na 88 bencinskih servisih.  

Ljudje hibride še slabo poznajo, skrbijo jih polnjenje baterij, zanesljivost …

Picelj poudarja, da je hibridna tehnologija tako v Evropi kot Sloveniji postala tista, o kateri kupci pred nakupom novega avtomobila resno razmišljajo. Pred dvema letoma je ob nakupu avta polovica voznikov razmišljala o dizlu, le tretjina o hibridu. Danes jih o hibridu razmišlja 42, o hibridu že 40 odstotkov, kažejo Toyotine raziskave.

"Nakupni proces je malo drugačen, ljudi je treba izobraziti in jim dati dovolj časa za spoznanje avtomobila. Zelo pomembna je testna vožnja. Ta traja dan ali dva, voznik mora avto uporabljati tako, kot ga bo vozil vsak dan. Hibridno tehnologijo veliko ljudi slabo pozna. Pomislek je zanesljivost, sprašujejo nas o baterijah, strošku zamenjave baterije in polnjenju. Marsikdo misli, da moraš avto polniti na vtičnici. Nato nas vprašajo, kakšen je doseg samo na elektriko. Pri klasičnem hibridu je to le kak kilometer ali dva. Toda namen elektromotorja ni za tako vožnjo, temveč kot pomoč bencinskemu motorju in za doseganje maksimalnega izkupička vsega pogonskega sklopa. Pomisleke imajo tudi glede kakovosti in zanesljivosti. Hibridi so znotraj Toyote zagotovo najmanj pokvarljivi," poudarja Picelj.

Zelo konkurenčen priključni hibrid ima tudi Kia. Z njihovo optimo smo se zgolj na elektriko zlahka peljali več kot 40 kilometrov daleč, pri tem pa presegli hitrost 100 kilometrov na uro.

Kaj pa elektrika? Na trg so začeli počasi prihajati avtomobili, ki lahko realno nudijo več sto kilometrov dosega in s tem vsakdanjo uporabnost. Prvi med temi je renault zoe, Opel svoje še zmogljivejše ampere-e v Sloveniji še ne prodaja. Na (dražjo) teslo 3 bo treba v Sloveniji čakati še približno dve leti. Letos jeseni bo novega leafa predstavil Nissan. Foto: Gregor Pavšič

Velik potencial priključnih hibridov, ki jim pripada 4.500 evrov subvencije

Prodajne izkušnje Toyote kažejo, da imajo priključni hibridi večji potencial od klasičnih. Nove generacije priusov sprva niso tako uspešno prodajali oziroma predhodni lastniki tega avtomobila niso prišli po njegovo modernejšo zamenjavo. Drugače pa je bilo pozneje s priključno različico, ki omogoča tudi okrog 50 kilometrov avtonomije izključno na električni pogon in ki vozniku tudi prinaša 4.500 evrov subvencije eko sklada. Tak avtomobil postane cenovno sprejemljiv, obenem pa na krajših vsakodnevnih poteh – na primer v službo in nazaj – omogoča zelo poceni vožnjo na elektriko.