Fiat 600 je bil eden najbolj vplivnih avtomobilov

Hiter in varčen

Kot se je duhovito izrazil neki avtomobilski kronist, je fiat 600 nastal kot avtomobil, ki naj bi odgovarjal potrebam voznikov v državi, v katerih vozijo kar se da hitro in trošijo bencin, ki je med najdražjimi na svetu.

Trg je torej zahteval razmeroma poskočen, varčen in poceni avtomobil.

Naslednik za topolina

Italijani so, potem ko so pozabili strahote vojne in povojno pomanjkanje, začutili lakoto po motorizaciji.

Fiat jo je sprva blažil s predvojnima modeloma 500, ki je bil bolj znan po imenu topolino, in 1100, a njuna proizvodnja ni dosegala povpraševanja, bila pa sta tudi predraga. Ostareli predvojni topolino je imel tudi vrsto pomanjkljivosti.

Ker je imel njegov osnovni model le dva sedeža, je bila bolj priljubljena njegova kombijevska različica belvedere s štirimi zaresnimi sedeži in leseno karoserijo.

Vse zadaj

Fiat je leta 1951 pod vodstvom inženirja Danteja Giacose zato začel pripravljati svoj prvi zares velikoserijski model, ki so ga sprva imenovali projekt 100. Pod tem imenom se je skrival avtomobil s štirimi udobnimi sedeži, ki naj bi bil lažji od topolina ter naj bi imel močnejši motor in boljše vozne lastnosti.

Že marca 1952 so se pojavili prvi prototipi, ki jih je poganjal zračno hlajeni dvovaljni motor. Takrat se projektanti še niso odločili, ali naj motor namestijo spredaj ali zadaj. Končno so se odločili za cenejšo konfiguracijo tutto dietro, vse v zadku.

Ko so se odločali o motorjih, so razmišljali o bencinskem zračno hlajenem dvovaljniku in celo o dizelskem motorju, na koncu pa so se odločili za vodno hlajeni bencinski štirivaljnik s prostornino 633 ccm, ki je pri 4600 vrtljajih na minuto zmogel 21,5 "konjskih" moči. Motor so vgradili v samonosno karoserijo, ki ji je "brezčasno" obliko ukrojil kar inženir Giacosa.

Množični avtomobil za Italijane

Fiat 600 so javnosti predstavili na avtomobilskem salonu v Torinu marca 1955.

Težak je bil le 560 kg in dosegel največjo hitrost 95 kilometrov na uro, pri tem pa porabil razmeroma ugodnih 5,7 litra bencina na 100 km. Vsa štiri kolesa so bila posamično vpeta, zato je imel odlično lego na cesti. Dobro vidljivost so zagotavljala za tisti čas velika okna.

Fiat 600 je bil zaradi popolnoma industrijske proizvodnje tudi razmeroma poceni. Italijani so si končno lahko množično kupili spodoben sodobni avtomobil.

Postopne izboljšave

V naslednjih letih so fiat 600 postopoma izpopolnjevali, da je postajal bolj udoben in uporaben. Leta 1956 so mu dodali še različico s sončno streho ter znamenito multiplo, ki velja za zgodnjega prednika današnjih enoprostorcev.

Jeseni 1960 je Fiat predstavil drugo serijo modela 600 D, ki je ob skoraj enaki porabi goriva dosegel največjo hitrost 110 kilometrov na uro. Da bi ga uskladili z novim italijanskim prometnim zakonom, so štiri leta pozneje vrata namesto zadaj vpeli spredaj.

Leta 1965 so na torinskem avtomobilskem salonu predstavili zadnjo italijansko različico, ki je postala zaradi velikih žarometov znana kot fanalona. 18. maja 1969 je fiat 600 zapustil italijanske proizvodne dvorane.

Drugje so ga izdelovali še dolgo in zadnjega 18. novembra 1985 izdelali v srbskem Kragujevcu.