Bavarsko kotaleče se jajce

Italijanska zamisel

Nemčija je tedaj šele začela okrevati od posledic druge svetovne vojne in je bila še daleč od gospodarskega čudeža.

BMW je bil s svojimi motocikli v takšnem okolju sicer uspešen, z avtomobili pa ne. Odlične limuzine serije 500 "baročni angeli" so bile za Nemce predrage, izvoza pa tudi ni bilo dovolj. Tovarna je zato nujno potrebovala velikoserijski poceni avtomobil, a si njegovega razvoja ni mogla privoščiti.

Leta 1954 se je rešitev na dirki Mille Miglia v Italiji pred BMW-jeve može pripeljala v obliki skromnega malčka isette.

Nemška obdelava

BMW je leta 1955 od italijanskega Isa odkupil pravice za licenčno proizvodnjo in nadaljnji razvoj isette in jo tako temeljito predelal, da se je od italijanskega vzora razlikovala vse do najmanjših sestavnih delov.

V nemško isetto so namesto dvotaktnega vgradili 247-kubični štiritaktni motor iz motocikla BMW R25 z največjo močjo 9,6 kilovata, ki za avtomobilom ni izpuščal značilne meglice modrega dima, in jo aprila 1955 kot BMW 250 isetta moto coupe predstavili javnosti.

Poldrugo leto pozneje so predstavili še predelano izvozno različico BMW 300 isetta moto coupe deluxe z 297-kubičnim motorjem.

Avtomobilček za slehernike in zvezdnike

Predelana isetta, ki so ji Nemci zaradi njene oblike kmalu nadeli vzdevek Das Rollende Ei, kar bi po naše lahko prevedli kot kotaleče se jajce, je doživela navdušen sprejem.

Že prvo leto so jih prodali deset tisoč, do konca proizvodnje leta 1962 pa je BMW izdelal 136.367 primerkov. Nemški uspeh isette je koristil tudi licenčni proizvodnji v drugih državah, saj so jo po vsem svetu izdelali kar v 170.000 primerkih.

Po letu 1957 je prodrla celo na severnoameriške ceste in postala eden prvih evropskih avtomobilov, ki so jih predstavili na avtomobilskem salonu v Detroitu. V njej se je fotografiral tudi filmski igralec Cary Grant, Elvis Presley pa jo je za božič menda kupil svojemu agentu.