Suvereni oblak: kdo ima v resnici nadzor nad vašimi podatki?

Pri tem namreč ni pomembno le, kje so podatki fizično shranjeni, temveč tudi, kdo lahko do njih dostopa, kdo jih upravlja in zakonodaja katere države zanje velja. Vprašanje podatkovne suverenosti za podjetja zato postaja vse pomembnejše.

Po podatkih statističnega urada (Surs) več kot polovica slovenskih podjetij že uporablja oblačne storitve. Ne gre več zgolj za shranjevanje datotek: 48 odstotkov jih uporablja plačljive oblačne storitve, 43 odstotkov pa v oblaku uporablja tudi napredne poslovne rešitve, kot so sistemi ERP in CRM.

Zavedanje o pomenu digitalne suverenosti se v Evropski uniji krepi že več let. Evropa želi zmanjšati odvisnost od neevropskih tehnoloških ponudnikov ter razvijati lastno oblačno in podatkovno infrastrukturo. Tem trendom sledi tudi Slovenija. Foto: Shutterstock

Tveganje izgube nadzora nad podatki

Ko podjetje svoje podatke zaupa globalnemu neevropskemu ponudniku oblačnih storitev, ni pomembno le, kje so ti podatki fizično shranjeni. Podvrženi so lahko tudi zakonodaji države, iz katere ponudnik prihaja. To pomeni, da lahko tudi v primeru, ko je strežnik fizično postavljen v Evropi, pristojni organi njegove matične države v skladu s tamkajšnjo zakonodajo zahtevajo dostop do podatkov.

Podjetje v takšnem primeru ni dejansko suvereno, njegove poslovne skrivnosti pa niso popolnoma varne pred tujimi pravnimi režimi. Prav zato postaja pomembno, da ima podjetje nadzor ne le nad tem, kje so njegovi podatki shranjeni, temveč tudi nad tem, kdo lahko do njih dostopa in kateri zakonodaji so podvrženi.

To je še posebej pomembno, ker so podatki danes eno ključnih sredstev podjetja. Na njih temeljijo poslovni procesi, odločitve, razvoj in pogosto tudi intelektualna lastnina. Vprašanje, kje so podatki, kdo lahko do njih dostopa in kdo jih upravlja, zato ni več zgolj tehnično, temveč tudi poslovno in strateško.

Kako se suvereni oblak razlikuje od zasebnega oziroma javnega?

Glavna razlika je v pravnem in fizičnem obvladovanju podatkov.

Javni oblak pomeni, da podjetje IT-infrastrukturo, platforme, programsko opremo ali aplikacije uporablja pri zunanjem ponudniku. Takšne rešitve so praviloma prilagodljive in stroškovno učinkovite, pomembna razlika pa je, ali gre za globalnega ali lokalnega ponudnika. Pri globalnih ponudnikih so lahko podatki razpršeni po različnih državah in podvrženi tuji zakonodaji, medtem ko lokalni ponudniki omogočajo višjo stopnjo podatkovne suverenosti in pravnega varstva.

Zasebni oblak je namenjen eni organizaciji in je tesno povezan z njenim IT-okoljem. Lahko je postavljen pri uporabniku ali v najetem prostoru podatkovnega centra in omogoča več nadzora nad podatki. Vendar zasebni oblak še ni nujno tudi suveren. Če ga upravlja ali pravno obvladuje tuj ponudnik oziroma temelji na tehnologiji, ki ni evropska, vprašanje suverenosti ostaja. Zasebni oblak je obenem tudi stroškovno najdražja od teh rešitev.

Suvereni oblak pa pomeni, da so podatki, njihovo upravljanje in zakonodaja pod evropskim oziroma nacionalnim nadzorom. Digitalna suverenost pri tem zajema tri področja: podatkovno, ki določa, kje so podatki in od kod je mogoče do njih dostopati, operativno, ki odgovarja na vprašanje, kdo jih upravlja in dostopa do njih ter pod kakšno zakonodajo in nadzorom, ter tehnološko, ki se nanaša na to, kdo razvija, proizvaja, dobavlja in obvladuje tehnologijo.

Pri suverenem oblaku lokalnega ponudnika so podatki fizično shranjeni v Sloveniji, njihovo upravljanje pa je podvrženo slovenski in evropski zakonodaji.

Digitalna suverenost ni več povezana zgolj z varstvom podatkov. V ospredju so tudi zaščita poslovnih skrivnosti, intelektualne lastnine in kritične infrastrukture ter zmanjševanje odvisnosti od posameznih globalnih ponudnikov. Foto: Shutterstock

Kdaj se odločiti za suvereni oblak?

Suvereni oblak je še posebej pomemben za organizacije, ki upravljajo ključno infrastrukturo ali občutljive podatke. Mednje spadajo državna uprava, zdravstvo, energetika, obrambni in varnostni sektor ter finančne institucije.

Vse pomembnejši pa postaja tudi za podjetja, ki morajo izpolnjevati strožje zahteve glede informacijske varnosti in odpornosti poslovanja. Med njimi so zahteve evropske direktive NIS2 oziroma slovenskega Zakona o informacijski varnosti (ZInfV), za finančni sektor pa tudi uredbe DORA. Pomemben je tudi za podjetja, ki želijo bolje zaščititi poslovne skrivnosti in intelektualno lastnino, zmanjšati odvisnost od velikih globalnih ponudnikov ter zagotoviti neprekinjeno poslovanje tudi v primeru večjih motenj ali kriz.

Pri odločitvi pa ni pomembna samo varnost. Pomembne so tudi zanesljivost infrastrukture, predvidljivost stroškov in lokalna podpora. Če je ta na voljo neposredno pri ponudniku, lahko podjetje ob težavah hitreje pride do strokovnjakov, ki poznajo in upravljajo njegovo okolje.

Ni namenjen samo velikim podjetjem

Suvereni oblak ni rešitev zgolj za velike korporacije in državne institucije. Primeren je tudi za mala in srednja podjetja, ki potrebujejo profesionalno in varno IT-okolje, vendar ne želijo graditi in vzdrževati lastne infrastrukture.

Podjetje lahko namesto tega najame okolje, prilagojeno svojim potrebam in velikosti. Tako lahko tudi manjše organizacije dostopajo do visoke ravni varnosti in zaščite podatkov, stroški pa so bolj predvidljivi.

Potrebe so seveda različne. Manjšemu podjetju je lahko najpomembnejše varno in stroškovno obvladljivo IT-okolje, večjemu podjetju visoka razpoložljivost in nadzor, javnim ustanovam varno gostovanje občutljivih podatkov v Sloveniji, razvijalcem in IT-partnerjem pa zanesljivo okolje za razvoj, testiranje in povezovanje njihovih rešitev.

V današnjem digitalnem svetu je zaupanje podjetij in njihovih strank ključni dejavnik uspeha. Vedeti, kje so shranjeni podatki in kdo skrbi za njihovo varnost, ni več le vprašanje skladnosti, temveč tudi strateška konkurenčna prednost. Foto: Shutterstock

Kakšna je vloga nacionalnih telekomunikacijskih operaterjev?

Nacionalni telekomunikacijski operaterji so pomemben del digitalne infrastrukture države. Zagotavljajo povezljivost, hkrati pa že upravljajo omrežja, podatkovne centre in varnostne sisteme, zato imajo dobro osnovo tudi za razvoj suverenih oblačnih storitev. Pomemben del te suverenosti so tudi domači strokovnjaki, ki infrastrukturo upravljajo in nadzorujejo, ter možnost lokalne hrambe podatkov.

Prav na povezovanju teh elementov temelji tudi suvereni oblak Telekoma Slovenije. Telekom namreč ni le ponudnik oblačnih storitev, ampak hkrati upravlja fiksna in mobilna omrežja, podatkovne centre ter varnostne sisteme. Omrežje, oblak in varnost so tako lahko povezani v enoten nadzorovan ekosistem.

To je pomembno tudi za samo uporabniško izkušnjo. Oblak je namreč lahko tako hiter in zanesljiv, kot je povezava do njega. Z razvojem 5G SA in prihodnjim prehodom proti 6G tudi mobilna omrežja vse bolj temeljijo na oblačnih tehnologijah, zato se telekomunikacijska in IT-infrastruktura vse tesneje povezujeta.

Za Telekom Slovenije, ki upravlja tako fiksna in mobilna omrežja kot podatkovne centre in oblačno infrastrukturo, to pomeni možnost povezovanja vseh teh elementov v enoten nadzorovan ekosistem. V praksi takšna povezanost omogoča nizke zakasnitve ter nadzorovano pot podatkov od uporabnika do podatkovnega centra in nazaj.

Prednost takšnega pristopa torej ni le v tem, da so podatki shranjeni lokalno, ampak da so povezljivost, infrastruktura, upravljanje in varnost združeni znotraj istega okolja.

Kako poteka prehod v suvereni oblak?

Implementacija se začne z izbiro zaupanja vrednega lokalnega partnerja, ki razpolaga z lastno, sodobno in varno infrastrukturo. Organizaciji namreč ni treba graditi lastnega podatkovnega centra, temveč lahko storitve suverenega oblaka najame pri ponudniku, kot je Telekom Slovenije.

Telekom Slovenije ima tri glavne podatkovne centre: dva v Ljubljani in enega v Mariboru – s skupno 2.100 kvadratnimi metri površin. Med njimi so vzpostavljene hitre povezave, ki omogočajo visoko razpoložljivost storitev. Oblačna infrastruktura je povezana tudi z naprednimi varnostnimi storitvami ter Centrom kibernetske varnosti in odpornosti in Operativnim centrom nadzora omrežij in storitev, ki za delovanje in odpornost sistemov skrbita 24 ur na dan, vse dni v letu.