Nedelja, 4. 10. 2026, 4.00
1 teden, 1 dan
Labodji spev - tovarniški reli dirkalniki Rally1
Konec najhitrejše ere: Rally1 se poslavlja, reli se vrača k preprostejšim dirkalnikom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,83
Sardinski reli ta konec tedna zapira petletno poglavje svetovnega prvenstva v reliju. Rally1 je prinesel najhitrejše in tehnološko najbolj dovršene reli dirkalnike doslej, najprej s hibridnim pogonom in okoli 500 konji, nato pa brez njega, a s še vedno izjemnimi zmogljivostmi. Od leta 2027 bo FIA zaradi znižanja stroškov in želje po večji konkurenci najvišji razred v svetovnem reliju postavila na precej drugačne temelje, povezane z avtomobili Rally2.
Ta konec tedna se z relijem na Sardiniji zaključuje obdobje tovarniški relih dirkalnikov Rally1, ki veljajo za najhitrejše avtomobile za reli vseh časov. Spremembo lahko primerjamo z letom 1986 in takratnim koncem skupine B - to so bili daleč najbolj brutalni in zmogljivi dirkalniki za reli tistega časa. Zaradi vrste tragičnih nesreč jih je FIA prepovedala in reliju na najvišji ravni zapovedala prehod na avtomobile skupine A, ki je slonela na velikoserijskih avtomobilih.
Danes so razlogi za spremembe predvsem v omejevanju stroškov, FIA in promotor si želita tudi privabiti nove proizvajalce in nasplošno vtisniti svetovnemu reliju nekaj svežine. Pred 40 leti so se mnogi bali posledic prehoda na sprva precej šibkejše avtomobile skupine A, podobno je tudi zdaj - osnova za dirkalnike bo tehnologija zdajšnjega razreda Rally2.
Začetek Rally1 pred štirimi leti - visokoleteča novost je bil tudi hibridni pogon
- Sezona 2022 je prinesla največjo tehnično spremembo v svetovnem prvenstvu v reliju v zadnjih letih. Takrat je razred Rally1 uvedel hibridni pogon, zaradi česar so vsi proizvajalci predstavili nove dirkalnike. Druga velika novost je bila povsem nova konstrukcija z varnostno celico oziroma tako imenovanim “spaceframe” podvozjem.
- Hibridni sistem je bil pri vseh ekipah enak in ga je dobavljalo nemško podjetje Compact Dynamics. Vključeval je 3,9-kWh baterijo, elektromotor in sistem za rekuperacijo energije med zaviranjem.
- Elektromotor je lahko za krajši čas dodal do 100 kW moči, s čimer je skupna moč dirkalnika dosegla okoli 500 “konjev”.
- Hibrid ni služil le za dodatno moč na hitrostnih preizkušnjah, saj bi morali avtomobili na določenih odsekih povezovalnih etap uporabljati tudi električni pogon. To je bila sicer bolj teorija, saj do polne uresničitve te ideje ni prišlo. Nekajkrat pa je elektrika v bateriji rešila posadko pred odstopom, saj se je lahko po okvari počasi privlekla do cilja.
- Celoten hibridni sklop je tehtal približno 100 kilogramov, zato je bila uvedba elektrifikacije povezana tudi z občutnim povečanjem mase avtomobila. Sistem je bil zasnovan kot enotna, samostojna enota, dodatni varnostni elementi, kot so opozorilne luči in zvočna opozorila, pa so bili nameščeni ločeno.
- Druga velika novost je bila konstrukcija Rally1. Namesto klasične karoserije, ki je bila osnova prejšnjih dirkalnikov WRC, so avtomobili dobili posebno cevasto varnostno celico. Ta je bila standardizirana in je v primeru nesreče zagotavljala zaščito posadke ter hibridnega sistema. Po zasnovi je šlo za precej bolj napredno in standardizirano različico varnostnega okvirja, ki ga poznamo iz dirkalnikov.
Predlani konec za hibridni pogon
Leta 2025 je FIA naredila pomemben obrat. Hibridni sistem so zaradi zmanjšanja stroškov in kompleksnosti odstranili, Rally1 pa je ostal z 1,6-litrskim turbobencinskim motorjem kot edinim pogonskim virom. Proizvajalci zaradi tega niso razvili povsem novih avtomobilov, temveč so obstoječe dirkalnike prilagodili novim pravilom.
Tako je Rally1 v samo treh letih prešel od tehnološko zelo zahtevnega hibridnega dirkalnika do precej bolj preprostega avtomobila z izključno klasičnim motorjem z notranjim zgorevanjem. Osnovna konstrukcijska zasnova z varnostno celico pa je ostala.
Reli je postal rekordno in tudi nevarno hiter
To so postali najhitrejši avtomobili za reli vseh časov, kar dokazujejo dosežene povprečne hitrosti na relijih. Kalle Rovanpera (Toyota) je tako na Finskem lani celoten reli odpeljal s povprečno hitrostjo 129 kilometrov na uro. Letos je Sami Pajari (Toyota) prav tako dosegel povprečno hitrost 128,1 kilometra na uro.
Vse višje hitrosti so posledica tako dovršenih reli avtomobilov kot tudi sprememb športa, kjer vse večjo vlogo dobiva zelo temeljita analiza video posnetkov cest, kjer potekajo hitrostne preizkušnje. Ogled proge je še vedno močno omejen, a z neumornimi ogledi videov posadke spoznajo ceste bolje kot kadarkoli prej. To vpliva na samozavest in ritem dirkanja, ki je izjemno brezkompromisen in tudi razlike se pogosto merijo v desetinkah. Moderni svetovni reli je zato bližje skupku gorskohitrostnih dirk kot reliju kot smo ga poznali še pred dvajsetimi ali tridesetimi leti.
Taka evolucija relija pa prinaša tudi povečano tveganje in hude nesreče. Letos je bilo že nekaj takih - med drevesa je pri polni hitrosti na Finskem odneslo tudi lanskega svetovnega prvaka Ogierja.
Pred 40 leti so se poslovili dirkalniki skupine B kot je bila lancia delta S4.
V devetdesetih je reli slonel na velikoserijskih modelih, od leta 1997 naprej pa so vpeljali razred WRC.
Leta popolne prevlade Toyote
Obdobje Rally1 je minilo v prevladi Toyote, ki se je prebila do statusa proizvajalca z največ zmagami v svetovnem prvenstvu. Ta konec tedna lahko na Sardiniji dosežejo že zmago številka 117. Od leta 2022 so v petih letih osvojili štiri naslove svetovnih prvakov med vozniki, med proizvajalci pa so od takrat neporaženi. Leta 2020 med proizvajalci zadnjič prvak nekdo drug kot Toyota (Hyundai dvakrat v letih 2019 in 2020), med vozniki pa so Japonci skoraj nepremagani že vse od leta 2019 - osvojili so sedem naslovov svetovnega prvaka, izjema je bil le predlanski naslov za Belgijca Thierryja Neuvilla (Hyundai).
Novo tehnično izhodišče bodo dirkalniki Rally2 - take poznamo tudi v Sloveniji
Trenutni dirkalniki Rally1 se ta konec tedna postavljajo. V veljavo prihajajo nova pravila, ki bodo tovarniške avtomobile precej upočasnila. Izhodišče bodo dirkalniki razreda Rally2 (kakršni vozijo na primer tudi v slovenskem državnem prvenstvu), za katere pa bodo lahko proizvajalci izdelali manjši aerodinamični “kit”.
Prav tako je mogoče izdelati nov dirkalnik, a je takega do zdaj naredila le Toyota. Podobno je bilo zanimivo že pred 40 leti, ko je prehod na skupino A s konkurenčnim avtomobilom najprej dočakala le Lancia.
Namesto proizvajalcev tudi konstruktorji
V prvenstvu ne bodo več sodelovali proizvajalci, temveč po vzoru formule ena konstruktorji - tudi zasebna podjetja lahko izdelajo prototipe brez izhodišča na velikoserijskem cestnem avtomobilu. Tak projekt so že spravili na cesto v Belgiji in Španiji. V obeh primerih bi radi pokazali potencial svojih dirkalnikov in jih nato prodajali zasebnikom. To bi lahko opisali tudi kot koncept britanskega M-Sporta.
Novi avtomobili po tehničnih pravilih 2027 imajo določene zunanje mere, nekaj več svobode pa bodo inženirji pri njihovem načrtovanju vendarle imeli - tudi pri pogonu za zdaj ni omejitve na točno določen tip motorja.
Tri mesece in pol pred relijem Monte Carlo 2027 - nejasnosti je še veliko
Pogled v sezono 2027 je v tem trenutku še zelo nejasen, saj uradno ni objavljen niti še koledar. Prav tako ni jasno, kateri proizvajalci z obstoječimi dirkalniki Rally2 (Hyundai, Škoda, Lancia, Toyota …) bodo izdelali omenjeni “kit 2027” in kdo se bo v prvenstvo podal kar z “navadnim” dirkalnikom Rally2. Škoda medtem razvija izboljšavo svojega avtomobila fabia RS rally2, enako evolucijo pripravlja tudi Hyundai. Tak dirkalnik naj bi neuradno na reliju Monte Carlo peljal Neuville.
FIA in nov promotor svetovnega relija si najbolj želita dodatnih proizvajalcev. Ford je v preteklih dneh potrdil vrnitev z letom 2028 in polno podporo M-Sportu, s katerim bodo izdelali tudi nov dirkalnik.
