Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Peter Jančič

Nedelja,
4. 10. 2026,
4.00

Osveženo pred

1 week, 4 days

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,65

Natisni članek

Natisni članek

Borut Pahor Borut Pahor Referendumi 2026 GEN-I GEN-I Sonce Robert Golob Robert Golob Janez Janša Janez Janša

Nedelja, 4. 10. 2026, 4.00

1 week, 4 days

Romunska provizija trese GEN-I

Peter Jančič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,65
Borut Pahor | Foto Borut Pahor via Facebook

Foto: Borut Pahor via Facebook

Na tablico je Gregor Hudohmet lastniku podjetja Waldevar Energy Leonu-Ionu Arhireju zapisal, da hoče provizijo v vrednosti dveh odstotkov celotnega posla. Arhire je tudi odgovoril na tablici. Pritrdilno. Brez besed. Brez sledi. Pri "proviziji za uspeh", težki skoraj pol milijona evrov, naj bi Hudohmet vztrajal tudi po opozorilu, da bo vsota pritegnila pozornost romunskih borcev proti korupciji, ker gre za veliko denarja za majhno podjetje, ki bo to obračalo.

Pozornost je nakazilo za Energy 8 Gheorgheni res pritegnilo. Vodenje tega podjetja, ustanovljenega leta 2024, je Hudohmet prevzel tik pred tem. Direktor GEN-I Sonce se je, ker ga je, tako se zdi, zanesel pohlep, povrhu pa so komunikacije Romuni snemali, znašel v priporu. O vsem tem so zadnje dni podrobno pisali romunski mediji. 

V Sloveniji pa je bilo nenavadno tiho. Mediji so, ko smo aretacijo na Siol.net razkrili, po dobrem dnevu ali dveh nehali poročati, kaj se dogaja prijatelju Roberta Goloba, ki je bil med svati na njegovi poroki.

Hudohmet Gregor
Novice Brez besed: kako naj bi direktor GEN-I Sonce Gregor Hudohmet zahteval podkupnino

Za to je morda tehten razlog. Smo tik pred referendumom proti "politični policiji", torej proti temu,  da bi v parlamentu smeli kaj vprašati in preverjati o sumih koruptivnega ravnanja v državnem podjetju GEN-I, ko gre za medije in Balkan. Prejšnjega šefa vlade Goloba in državno podjetje, iz katerega je prišel, so pred radovedno opozicijo njegovi poslanci zaščitili celo s spremembo zakonodaje. Te "pridobitve" zdaj branijo z referendumom "proti politični policiji". Skoraj Black Cubu.

V težave jih je že pred Romunijo spravilo ustavno sodišče, ki jim je odpravilo določbo, da že pritožba na ustavno sodišče za dalj časa onemogoči začetek preiskave. Pritožbe iz podjetja GEN-I ali kakšne povezane družbe, na primer iz GEN-I Sonce.

Zdaj pa so Romuni priprli direktorja podjetja GEN-I Sonce. To je hujše kot "politična policija". In v medije nenadzorovano prihaja vse mogoče. Tudi to, zakaj je pomembno preganjati korupcijo tudi med zasebnimi podjetji, in ne le na državni ravni, ki je običajno cilj. O tem pišejo mediji v Romuniji. Tudi korupcija med zasebnimi podjetji, na primer na področju energetike, se prelije v bolj prazne žepe vseh ljudi ter v slabše storitve in servise.

Pri nas je drugače. Bolj tiho. Hudohmet je direktor pomembnega državnega podjetja iz omrežja GEN-I, ki je zadnja leta vladal državi, in taki se niso smeli preverjati ali preiskovati. Le oni so lahko druge. Na primer s poslanko Tamaro Vonta, prej zaposleno v podjetju GEN-I. 

Dogovarjanje Hudohmeta o proviziji za uspeh kot nekaj samoumevnega in sprejemanje tega med podjetniki v Romuniji kažeta, da to ni bil nujno osamljen primer in da lahko posamezniki in skupine, nad katerimi ni nadzora, obogatijo z državnimi posli, ki se zavrtijo v zasebne žepe in podjetja po Balkanu in v Sloveniji.

Vsi osumljeni, seveda, veljajo za nedolžne, dokler sodišče ne odloči drugače.

Ko smo v tujih medijih prebirali zgodbe o sumih korupcije, v katere so vpleteni iz podjetja GEN-I, je v parlamentu Robert Golob udaril po Janezu Janši z vprašanji o Izraelu, predsednica Nataša Pirc Musar pa je v slogu Grete Thunberg pozneje Izrael že spet obsodila genocida in nam razkrila, da za obsodbo ne potrebuje sodišč. Zadošča Pirc Musarjeva. In ukrepati je treba, je povedala tako odločno, da se je zdelo, da se bo odpeljala stvari reševat kar osebno s svojim najnovejšim mercedesom za dobrih 140.000 evrov. Če ji ga še niso razbili varnostniki.

Težave z razbitimi mercedesi in audiji bi lahko rešil Hudohmet. Z nagrado za uspešen državni posel na zasebni način bi lahko kupil 3,21 mercedesa Pirc Musarjevi.

Nataša Pirc Musar
Novice Mercedes Pirc Musarjeve za 141 tisoč evrov, a ni izjema

V Gazo bi Pirc Musarjeva zdaj celo res lahko šla, ni več strahovito nevarno. Če gresta Golob in Pirc Musarjeva tja, ne bosta nujno zraketirana. Vojno, ki so jo sprožili Palestinci iz Hamasa na rojstni dan Vladimirja Putina, je ustavil Donald Trump, in to ne z otročarijami Thunbergove, kako naj bi bila vsega kriva le ena stran. Orožje je moral ustaviti in se mu odreči Hamas, ki tam vodi Palestince in je odgovoren za žrtve in velikansko škodo na obeh straneh. Povrnil je ne bo nikoli.

So pa vsaj toliko kot Hamas krivi tudi skrajneži, ki sovraštvo spodbujajo že desetletja in bi se za nabiranje političnih točk borili do zadnje kaplje palestinske in izraelske krvi. Za interese Irana in Rusije, da povemo naravnost.

Posledice politike skrajnežev poznamo tudi iz slovenske zgodovine, ki jo je zaznamoval nacizem, fašizem in komunizem. Nekdanji predsednik Borut Pahor je s popolnoma drugačno retoriko kot Pirc Musarjeva pomagal odpraviti del bremen preteklosti v odnosih s sosednjo Italijo. Z vpitjem o genocidu jih ne bi nikoli. Besede je Pahor s predsednikom Italije Sergiem Mattarello izbiral premišljeno in ni izrekal obtožb kar tako. Besede državnikov imajo pomen in posledice. Kako moteč je Pahor za skrajneže, pa kaže nenavadna prigoda, ko je že poročanje novinarke Siol.net o delu Pahorja, ki še zna nositi obleke, tako spravilo ob živce aktivističnega filozofa z leve Borisa Vezjaka, da je napovedal kar spor pred častnim razsodiščem proti novinarki. O nekdanjem predsedniku, ki ni na državnih jaslih in si torej sam služi plačo, se ne sme pisati. Če poročamo, s čim se preživlja, je to nedovoljeno mešanje novinarstva in propagande. 

Borut Pahor | Foto: Borut Pahor via Facebook Foto: Borut Pahor via Facebook

Celo če podjetij, s katerimi sodeluje, niti ne omenimo in jih ni na fotografiji. Answear, nazadnje. Ljudje imajo pravico vedeti.

Borut Pahor
Trendi Borut Pahor v kočljivem položaju

Reakcija je nenavadna, ker pa Vezjaka ne moti, da v mediju, ki se razglaša za javnega, gledamo šefa programskega sveta RTV Slovenija, nevladnika Gorana Forbicija, ki so si ga tam s čistko nastavile danes opozicijske stranke, kako nastopa v kampanji teh strank, da bi morali ljudje RTV Slovenija še naprej financirati s prispevkom. V tej kampanji sta tudi društvo in sindikat novinarjev, ki združujeta večino novinarjev.

Novinarske organizacije se niso odločile le sporočiti svojih stališč. Prijavili so se kot uradni organizator propagandne kampanje. Propagandisti. Kar je pa res nezdružljivo z novinarskim poklicem.

In ti vas potem pošteno informirajo. Ali, bi rekli bolj pošteno: oglašujejo svoje interese. O dogajanju veliko pove že to, da so prej Svoboda, SD in Levica spremenile ureditev in odločile, da medijev manjšin v okviru RTV Slovenija ne bomo več financirali s prispevkom. Denar zanje bo iz proračuna. 

Kar je, slišimo danes, konec sveta, ker ne bo več neodvisnosti.

Ali so mediji narodnih skupnosti iz drugega sveta? Zanje veljajo druga pravila?

Ni pa v naši državi vse samo slabo in mimo pravil.

Predčasna glasovanja pred referendumi, ki se začnejo v torek in bodo trajala do četrtka, ne bodo več na nezakonito določenih voliščih zunaj volilnih okrajev, kot so bila nedavno na parlamentarnih volitvah, na primer v Stožicah Zorana Jankovića za skoraj celotno Ljubljano z okolico. Za kar je prišel račun za en nov mercedes za Pirc Musarjevo. Krepko čez sto tisoč evrov. Protest predsednika SDS Janeza Janše, ki je volivce pozval, naj na nezakonito določena volišča ne hodijo in kritike v medijih so pomagale. Sam sem objavil imena vseh predsednikov okrajnih komisij, vsi so sodniki, ki so se odločili kršiti zakon na volitvah poslancev. Pomembno vlogo, da so kršenje zakona za referendume le odpravili, je imela državna volilna komisija, v kateri so priznali, da so okrajne komisije ravnale mimo zakona, vendar tega za volitve poslancev več ni bilo mogoče popraviti.

Dober je tudi cilj direktorja službe DVK Igorja Zorčiča, da bi bila predčasna volišča po okrajih poslej, če bo le mogoče, vedno v istih prostorih, ker je za volivce pomembno, da jim ni treba vsakič znova iskati, kam morajo.

Prve velike volitve bodo predsedniške prihodnje leto. O Nataši Pirc Musar.

Pa še to. Ob referendumih smo na Siol.net povabili največji stranki SDS in Svobodo na soočenje pred kamerami. Iz Svobode, pričakovano, niti odgovorili niso, čeprav so zahtevali odločanje ljudstva. 

Tega soočenja ne bo. Če ni glavnih akterjev, ni smiselno. Podizvajalcem, iz vlade zadnja leta bogato financiranim "nevladnikom", ki delajo za stranke, pa zanesljivo ne bomo ponujali prostora. 

To cirkuško predstavo prepuščamo RTV Slovenija, ki jo Forbici iz teh vrst tudi vodi.

Neodvisno.

Ne spreglejte