Sobota, 3. 11. 2018, 11.21
5 let, 12 mesecev
Test prenovljene različice: Fiat 500 L
Spomini na mladostniški avtoštop: kaj zmore družinski fiat?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,64
3
Prenovljenega fiata 500L smo na kratko spoznali že lani na obeh predstavitvah, mednarodni in domači. Po dvotedenskem testu smo prevozili dobrih tisoč kilometrov z manjšim od obeh dizelskih motorjev. Na kratko: je zelo prostoren in zelo varčen, torej koristen avtomobil, lep pa (vsaj po mnenju nekaterih) še ni.
Med ljudmi ob testu sicer nismo našli nikogar, ki bi hvalil videz testnega 500L, vendar ne dvomimo o tem, da obstajajo. Saj je bila celo multipla s tisto prečno postavljeno bulo pod vetrobranom komu všeč.
Zgodba tega avtomobila, ki je nastal iz avtomobilčka, je znana. Tako kot je Fiat v šestdesetih raztegnil malčka 500 v giardiniero, je iz retro modela 500 nastal enoprostorski 500L. V cinquecenta, starega in novega, je bilo nemogoče stlačiti štiri odrasle potnike, giardiniera in 500L pa sta to omogočala. 500L še posebej prepričljivo. V njem lahko udobno sedijo dolgini, tako suhci kot bolj krepki, vsi celo pokriti s klobuki. Iz 70-kilovatnega motorja lahko voznik izvleče dovolj dinamike, da enoprostorec tudi na avtocestah zlahka sledi prometnim tokovom.
Na svojem prvem potovanju z avtoštopom sem sedel v fiatu 500 giardinieri
Fiat 500L me je spomnil na moje prvo potovanje z avtoštopom proti morju. S prijateljem sva na Tržaški cesti v Ljubljani bolj za šalo dvignila palec proti majhnemu fiatu 500 z registracijo TS, ta pa je na najino presenečenje ustavil in prijazna Tržačana sta naju povabila v avto. To ni bil običajni fiat 500, ampak karavan, imenovan giardiniera.
Dobro se spominjam, da je morala gospa na desnem sedežu izstopiti skozi samomorilska vrata, da sva lahko zlezla na zadnjo klop. Prostora je bilo res bolj za silo, vendar nisva bila prav nič izbirčna, temveč podmerska v primerjavi z današnjimi dimenzijami. Na prvo avtoštoparsko potovanje bi morda sploh pozabil, če se ne bi v testni floti pojavil 500L, ki se prav nostalgično navezuje na mojo vožnjo s staro giardiniero.
Kupci pri fiatu 500L ne iščejo estetskih oblikovalskih presežkov. Na izbiro vplivajo uporabnost, prostornost, varčnost in ne nazadnje pripadnost znamki.
Armaturna plošča namenoma ni zadnji krik mode, vendar po ergonomskih pravilih na lahkotno dosegljiv način ponuja vozniku vse, kar potrebuje.
Najbolj retro je spredaj med lučmi
Malo enoprostorsko vozilo s sprednjim delom sledi starodobnemu modelu 500 tako, da ohranja okrogle luči povezane z letvijo, ki jo
prekinja Fiatov znak. Od vzornika se oddaljuje že s hladilno masko, ki je izvirnik z motorjem zadaj nikoli ni potreboval, in še z dvema paroma svetlobnih enot na vsaki strani. Od stebrička A nazaj se razteza več kot meter šestdeset visoka in prostorna kabina, ki daje modelu 500 povsem drugo vsebino.
Velike steklene površine, nekdaj značilne za multiplo, skupaj z višjim sedenjem ustvarjajo ugodno okolje za voznika in potnike. Črne obrobe stekel vizualno delijo vozilo na zgornji in spodnji del, kromirani ročaji vrat spominjajo na stare čase. Čeprav je ta fiat samo 500L brez dodatka cross, je dovolj dvignjen od tal, da lahko zavije z asfalta. Jekleni kolesni obroči (res da so 16-palčni) sporočajo, da pri testnem vozilu ne gre za najvišjo stopnjo opreme.
Na bočnih stenah prtljažnika so vidno izpostavljena nosilna mesta, oblikovana za namestitev uporabne trdne plošče na dveh položajih po višini. Ti elementi spadajo k standardni opremi in si jih kupec lahko ogleduje brez doplačila, za ploščo pa mora primakniti 90 evrov.
Enoprostorske in potovalne lastnosti
V visoko zasnovano dvopodročno klimatizirano kabino (490 evrov doplačila) se lahko udobno namestijo štirje vsaj meter devetdeset visoki potniki. Sprednja sedeža sta polno nastavljiva, voznikov tudi v ledvenem delu, in to električno. Serijsko oblazinjenje v kombinaciji blaga in eco usnja je oblikovano za ne prav divje premagovanje ovinkov. Z odlagalnimi mesti je najbolj zadovoljen sovoznik, pred katerim so dva zaprta predala in še polička za dva mobilnika današnjih dimenzij.
Fiatov Uconnect (avtoradio, Bluetooth, zaslon na dotik) je preprosto dosegljiv vozniku in sopotniku. Na konzoli med sedežema sta utora za pločevinke in odlagalna odprtina. V vratih je prostora le za manjše količine pijače, pollitrsko plastenko se lahko postavi v nosilec, izvlečen iz serijskega naslonjala srednjega sedeža. Če glava družine dovoli, se potnika zadaj lahko prehranjujeta med vožnjo na avionski mizici.
Galerija: fiat 500 L
Notranja "retronomija"
To bi lahko bila besedna skovanka, ki združuje retro slog oblikovanja armaturne plošče z ergonomskimi načeli o namestitvi voznikovih orodij od dobro oprijemljivega volana prek prestavne ročice, ročne zavore in razporeditve stikal. Prenova je ohranila razcepljen stebriček A, ki daje vozniku boljši pregled nad vozno površino ob strani pri ostrejših ovinkih.
Trije okrogli merilniki pregledno prikazujejo vse, kar voznik potrebuje med vožnjo, potovalni podatki pa so razločno predstavljeni še na osrednjem zaslonu (stikalo trip). Pohvalimo preprosto rokovanje z radiem, telefonom in klimatsko napravo, kakor tudi nastavitev žarometov in vklop meglenk.
Občutki za volanom so boljši, kot obeta videz
Z visokim sedenjem ima voznik podoben nadzor kot v kakšnem SUV. Volanski obroč (trije zavrtljaji) in glava visoko nameščene prestavne ročice (ne prav kratki hodi) sta primerno odebeljena za dobre občutke. Od podvozja, ki je za družinsko vozilo skoraj pretrdo, bi pričakovali manj nagibanja, vendar jo 500L dovolj spodobno reže skozi ovinke. Pet prestav je lepo usklajenih s 70-kilovatnim dizlom. V naselju se 500L lahko vozi v četrti prestavi, če je dovoljena višja hitrost, na primer 60, že v peti.
Na avtocesti pri 135 kilometrih na uro po merilniku in 130 po garminu dosežejo vrtljaji številko 3.200 in so za dizla že na tisti meji, od koder naprej bi si želeli šesto prestavo. Tudi hrup v kabini pri tem doseže zgornjo mejo sprejemljivega. Vozilo je opremljeno z danes običajnimi pripomočki, kot so (preprost) tempomat, hill holder, stop start in parkirni senzorji zadaj, vedno pa je pri roki vse bolj zapostavljen vzvod ročne zavore.
Levi sedež oziroma preostala dva se z enim potegom ročice prevrneta in postavita navpično.
Na zadnje vzdolžno pomične sedeže se lahko udobno namestita dva visokorasla potnika, tudi tretji pa se ne bi smel pritoževati, če je bolj suhe postave.
Zanimive tovorne rešitve
Uporabnost osnovnega 400-litrskega prtljažnega prostora je dopolnjena z bočnimi predalčki, obešalnima kavljema in 12-voltno vtičnico. Mogoča je namestitev trdne plošče v dveh višinah (v testnem vozilu je ni bilo), posebnost pa je način ustvarjanja tovornega prostora. Poleg stranskega vzvoda za običajno polaganje naslonjal sta še vzvoda na vrhu naslonjal. S potegom se naslonjalo poklopi, zložen levi sedež pa naredi pol "kozolca" in obstane v navpičnem položaju, za kar poskrbi hidravlični nosilec. Na enak način se prevrneta tudi preostala sedeža na skupni klopi.
Po 200 kilometrih je računalnik nameril povprečje 3,5 litra!
Potovalni računalnik je sicer pretiraval s prenizkim prikazom porabe, vendar je 1.248-kubični motor res izjemno varčen.
Porabo goriva običajno preverjamo na ravnih odsekih s tempomatom, nastavljenim na dejanske hitrosti 50, 90 in 130 kilometrov na uro (po merilniku to pomeni 53, 94 in 135 km/h). Računalnik je po vrsti nameril porabe 2,5, 3,5 in 6,0 litra na sto kilometrov. Presenetila nas je zlasti poraba na avtocesti, saj skoraj 1.400 kilogramov težki 500L ni najbolj aerodinamično oblikovan.
Tu naj dodamo, da je potovalni računalnik prikazoval bolj ugoden rezultat od resničnega. Pravilno izmerjena poraba po točenju goriva je znašala 4,9 litra, medtem ko je računalnik izpisal vrednost 4,2. Najbolj se je multijet izkazal na 200-kilometrski podeželski relaciji med umirjeno vožnjo s 53 na uro po števcu v naseljih in 94 zunaj njih. Računalnik je sicer pretiraval s podatkom 3,5, vendar z ustreznim popravkom to pomeni 4,1, kar je še vedno odličen rezultat, tako pa 500L s 50-litrskim rezervoarjem zlahka prevozi tisoč kilometrov.
3